Zakaj solze za preminulim kitajskim premierjem skrbijo Xi Jinpinga?

Žalovanje za partijskimi veljaki je na Kitajskem vselej kočljiva tema. Zaradi burne preteklosti Ljudske republike ima ta pač bistveno več kot s pieteto opraviti z državno varnostjo. Zato je kar nekako pričakovano, da si glavni sekretar komunistične partije Kitajske (KPK) Xi Jinping prizadeva po karseda hitrem postopku opraviti z žalnimi slovesnostmi nekdanjega in v javnosti zelo priljubljenega premiera Li Keqianga, ki je zaradi srčnega zastoja preminul prejšnji petek.

Še zdaleč ne običajna smrt

Od množičnih manifestacij, kjer žalujoči pokažejo spoštovanje in žalovanje za preminulimi, pa do zborovanj, ki prerastejo v oporekanje aktualnim oblastnikom, je namreč v tesno nadzorovani kitajski družbi le korak. Zato je osrednja politična oblast na ulice večjih kitajskih mest in zlasti na študentske kampuse že čez vikend napotila okrepljene policijske sile in agente v civilu, ki skrbijo predvsem za to, da žalujoči od pridušenih kritik ne bi prešli h glasnejšim, bolj javnim in predvsem množičnim izrekanjem kritike na račun aktualne oblasti.

Pa vendar je za to morda že prepozno; vsaj, če gre soditi po naslovnici tamkajšnjega časopisa Southern Metropolis Daily, ki je poleg novice o Lijevi smrti objavil tudi sliko drevesa. Ne gre zgolj za katerokoli drevo, so ugibali kitajski uporabniki družbenih omrežij, saj naj bi bila slika namigovala na pesem 'What a Magnificent Tree', ki je povezana s prelomno smrtjo še enega kitajskega političnega veljaka. Prepevali so jo namreč študentski protestniki ob smrti Hu Yaobanga, čigar smrt je leta 1989 privedla do znamenitih - in krvavih - protestov na Trgu nebeškega miru.

Bloomberg

 

"Spontano izražanje sožalja med ljudmi je odraz tega, komu so zapisana njihova srca," je bil zgovoren zapis na enem izmed nepregledne množice šopkov krizantem, ki podobno kot na tisoče njemu podobnih subtilnih kritik Xijeve vladavine skrbijo partijsko vodstvo.

Bloomberg v svoji običajno ostri kritiki do Xijevega režima navaja, kako je tamkajšnja komunistična partija javnost v zvezi z Lijevo smrtjo seznanila nenavadno hitro. Izjavo za javnost so namreč partijski pisuni sestavili komaj osem ur po njegovi smrti in še preden je bil objavljen uradni nekrolog. Predvsem pa naj bi bilo pomenljivo to, kdo si je zaslužil častno mesto.

To kakopak ni bil preminuli; kakor se pač spodobi za najmočnejšega kitajskega vladarja od Maa Zedonga dalje, je bilo Xijevo ime, pa čeprav oziroma prav zaradi tega, ker je šlo za smrt njegovega političnega tekmeca, omenjeno vsaj petkrat.

Dvoma o tem, kdo trdno drži vajeti države v svojih rokah, za razliko od tega, kaj naj bi bil pravi vzrok Lijeve nenadne smrti, v avtokraciji bržčas ne more biti. Kakor navaja poročevalec Bloomberga, naj bi mu mnogi žalujoči Kitajci izrazili svoj dvom v uradno partijsko razlago o Lijevi smrti. "Težko je verjetni uradnim pojasnilom o Lijevi smrti," si je, resda bolj v brk, kakor na glas, pridušal ulični prodajalec hrane v rojstnem mestu nekdanjega premiera v provinci Anhui.

Rekordni odlivi tujega kapitala iz osrednjega cesarstva

Množično žalovanje za Lijem, ki je za marsikaterega Kitajca poosebljal vizijo ne ravno demokratične, vseeno pa manj avtokratske in liberalnejše Ljudske republike od sedanje, pa za Xija prihaja v že tako neugodnem času. Država je namreč v času geopolitičnih zaostrovanj, ki jih poosebljajo sino-ameriški trgovinski spori, v občutljivem obdobju iskanja novega razvojnega modela, ki naj bi baziral na ekonomiji dodane vrednosti. A pred uresničitvijo vizije o nezahodnem modelu razvoja bo sprva potrebno opraviti z ostalinami predhodnika, ki pa so vsekakor bliže balsfemičnim oblikam kapitalistične pogoltnosti.

Težave nepremičninskih gigantov Evergrande in Country Garden majejo zaupanje v pokovidno okrevanje drugega največjega gospodarstva sveta, v katerem se zaradi krepitve notranjega nadzora nad kapitalskimi trgi nadaljuje tudi odtekanje prepotrebnega tujega kapitala.

"Od konca leta 2017 do konca tretjega četrtletja leta 2023 so se skupna sredstva tujih bank na Kitajskem povečala za 16,91 odstotka, sredstva tujih zavarovalnic pa za 126 odstotkov," je v torek strumno po partijski liniji zatrjeval uvodnik partijskega Global Times.

A bolj verodostojni mediji poročajo o tem, kako sta bila minula jesenska meseca prava katastrofa za delniške trge Ljudske republike. Od tam je namreč odteklo skoraj 54 milijard ameriški dolarjev investicijskega kapitala, kar je največji neto upad v zadnjih skoraj osmih letih. Toliko denarja kitajski finančni trgi niso 'izkrvaveli' že od januarja 2016, ko je Kitajska prizadela nenadna devalvacija juana, poznana tudi kot 'renminbi šok'.

Neugodne informacije prihajajo v času prav tako bolj klavrnih širših makroekonomskih gibanj. Iz teh je moč razbrati, da se je BDP v 3. četrtletju sicer povečal za 4,9 odstotka v primerjavi z letom prej, medtem ko je prodaja na drobno v septembru poskočila za 5,5 odstotka.

 

 

Vendar je Kitajska daleč od triumfalne vrnitve v stare tirnice skokovite gospodarske rasti, ki bo letos verjetno še dosegla pet odstotkov, vendar bo moral Peking za to v kratkem urediti tudi težave z likvidnostjo, ki pesti prenapihnjeni nepremičninski sektor. Vlada si prizadeva nov vir rasti zagotoviti prav preko krepitve finančnih trgov v državi, vendar kot je v komentarju za Bloomberg Adria na temu internacionalizacije juana že pred časom dejal ekonomist in predavatelj na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mitja Kovač, je v tej nameri kar sama sebi v napoto.

Krepitev interne varnosti v državi je namreč posredno povezana s krepitvijo nadzora in vpliva KPK, kar pa je v nasprotju z liberalnejšimi zahodnimi trgi. "Da bi spodbudila večjo globalno uporabo lastne valute in trgovanje na njenih delniških trgih, bi se morala Kitajska namreč odpovedati nadzoru nad menjalnim tečajem juana in opustiti nadzor nad kapitalskimi trgi, kar bi valuti omogočilo prosto kroženje. Toda kitajska partija in kitajski oblikovalci politik se takšnemu nadzoru enostavno niso pripravljeni odpovedati," je bil nazoren ekonomist.

Podjetniki, kako nameravate okrepiti varnost Ljudske republike?

Zdi se, da se novi poslednji kitajski cesar v dogledni prihodnosti ni pripravljen odreči poglabljanju svojega oziroma partijskega vpliva. Takšno stališče odražajo sklepi pomembne dvodnevne konference na temo finančnih trgov, ki se je je prvič doslej udeležil tudi predsednik republike. Xi je namreč zbranim sporočil, da bo država še dodatno poostrila nadzor nad svojo 61 bilijonov dolarjev vredno finančno industrijo.

Na konferenci, ki poteka dvakrat na desetletje, je voditelj sicer zagotovil, da bo država vzpostavila dolgoročni mehanizem za reševanje dolžniških tveganj, povezanih s prezadolženimi lokalnimi oblastmi, kar naj bi na drugi strani nadomestili z zadolževanjem centralne vlade.

 

 

A korenčku je kaj hitro sledila tudi na Kitajskem vselej prisotna palica. Predsednik je namreč poudaril, da je treba okrepiti nadzor KPK nad finančnim sistemom in zagotoviti več sredstev za inovacije, visokotehnološko proizvodnjo, zeleno tehnologijo ter mala in srednje velika podjetja.

Časa vodstvo dediča tisočletnega kitajskega imperija očitno ne izgublja; FT tako poroča, kako morajo podjetja, ki si želijo na kitajskih borzah zagotoviti prvo javno prodajo delnic (IPO), po novem partijskim dušebrižnikom predstaviti na stotine strani dolga poročila, v katerih jih morajo ta prepričati, zakaj in kako natančno bo njihovo podjetje pripomoglo h krepitvi strateško ključnih sektorjev razvoja in industrije.

Ključnih - tako kot je to praktično vse na Kitajskem, pa naj gre za rojstvo novega podjetja ali smrt partijskega veljaka - za zagotavljanje interne varnosti in kontinuitete KPK namreč.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar