E-pismo: Zgovoren molk ob cesarjevih novih oblačilih

Ko je kitajski predsednik Xi Jinping, zdaj že globoko v svojem tretjem mandatu, v govoru na forumu ob desetletnem jubileju pobude pasu in ceste naslovil iz vseh vetrov zbrane udeležence, je bilo v zamolčanih temah moč uzreti goloto kitajskega cesarja. Ob boku aluzijam o multilateralizmu, multikulutralizmu, multipolarnosti in kar je še všečnih krilatic sta o kočljivih temah zevali zgovorni praznina in molk.

Tako kot marsikaj na Kitajskem je bil namreč tudi tretji forum skrbno koreografiran spektakel. Bolj kot tisto, o čemer se je govorilo, je bilo zgovorno tisto, o čemer se ni.

Prav nič ni bilo namreč slišati o gospodarski slepi ulici, v katero je v zadnjih mesecih znašlo drugo največje gospodarstvo sveta. Samooklicani imperator zapostavljenega globalnega juga, ki svojo državo vidi kot vzorčni primer nezahodnega modela ekonomskega razvoja, ni niti z besedo omenil brezperspektivnega položaja kitajske mladine. Temu ključnemu in gospodarsko tvornemu delu populacije, ki je ob dvomestnem naraščaju števila brezposelnih preprosto izbrisano iz uradnih statistik, ni bilo namenjenega niti zloga.

Ker je molk zvesti spremljevalec avtokracij, ni prvi med partijskimi enakovredneži spregovoril niti o vse bolj temeljitem partijskem prežemanju gospodarstva ter brezkompromisnem protikorupcijskem boju, nad čigar intenzivnostjo (surovostjo?) bi bil nedvomno navdušen tudi oče Ljudske republike Mao Zedong. Prav slednji je namreč razlog, da boj proti korupciji v tej državi ni nič drugega kot evfemizem za obračunavanje s političnimi tekmeci ali tistimi, ki so skrenili s partijske smeri.

Na balzamiranem izrazu Maa se ob oživljanju te zloglasne tradicije komunistične partije Kitajske (KPK) verjetno izrisuje nasmešek; prav gotovo pa se mu ta razlega ob dejstvu, da je sicer svečani gost foruma pasu in ceste, ruski predsednik Valdimir Putin, v Zhongnanhai pripotoval v enako podrejeni vlogi kot vsi ostali udeleženci – kot vazal. To se ni zgodilo še nikoli doslej v odnosu na relaciji Peking – Moskva.  

V govoru novega poslednjega kitajskega cesarja so sledi o upehanem notranjem trgu ali težavah nepremičninskih gigantov Evergrande in Country Garden izginile kot ključni ljudje v državnih strukturah in paradržavnih podjetjih. Ministri in podjetniki pač izginjajo kot v starih dobrih časih kulturne revolucije. Brez sledu in pojasnila.

Predstavniki 130 držav, ki so romali na dvodnevni svečani dogodek v nekdanjo cesarsko prestolnico, so v pekinški Veliki palači ljudstva prav tako zaman čakali na opredelitev glede vojne v Ukrajini ali Gazi. "Tovrstni konflikti Kitajski niso po godu, ker zelo neradi izbirajo strani," je za Bloomberg Adria razmišljanje kitajskega vodstva povzel predavatelj na Univerzitetnem kolidžu v Londonu Igor Rogelja.

Kitajska se v tekmi z ameriškim hegemonom, kakor ZDA označuje sama, izogiba opredeljevanju o dveh ključnih konfliktih, saj navzven poskuša zdržati nevtralno pozicijo, ki ne škoduje njenim gospodarskim interesom v okviru pobude. Vendar sinologinja Saša Istenič Kotar z ljubljanske filozofske fakultete pravi, da se Kitajska v geopolitičnem kontekstu "zelo očitno postavlja na stran Rusije in Palestine, ključen krivec težav pa so vselej ZDA." 

Deng Xiapoing je pred dobrimi tridesetimi leti zaostalo državo z avtarkičnim gospodarstvom s pomočjo pragmatične liberalizacije odprl in popeljal v svet. Xi si ga na drugi strani s pobudo pasu in ceste kani prikrojiti v skladu s svojo nedemokratično, neliberalno in ideološko državniško vizijo. V njej ima Kitajska, podobno kot generalni sekretar v partijski nomenklaturi, status prve med enakimi. Ali je zamenjava zahodnega hegemona z azijskim pravičnejša, pa je še eno vprašanje, ki si ne zasluži kaj več od zgovornega molka.

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar