Surs: Letošnje plače višje za okoli 10 odstotkov

Povprečna plača za avgust je v bruto znesku znašala 2.221,85 evrov, v neto znesku pa 1.441,96 evrov, kažejo najnovejši podatki statističnega urada Surs. V primerjavi z julijem je bila namreč ta nominalno višja za 0,9 odstotka, realno pa za 0,8, so danes na svojih spletnih straneh objavili statistiki.

V medletni primerjavi je povprečna plača še naprej precej višja, nominalno za okoli desetino, realno pa skoraj štiri odstotke. Če primerjavo pogledamo z vidika za lanskega avgusta, je bila povprečna bruto plača nominalno višja za 10,7 odstotka, povprečna neto plača pa za 9,9 odstotka.

Surs navaja, da če upoštevamo še inflacijo, je bila plača v bruto znesku višja za 4,2 odstotka, v neto znesku pa za 3,5 odstotka.

Zanimivo je, da so plače v javnem sektorju, ki je sredi pogajanj z vlado glede plačne reforme, na mesečni ravni v bruto znesku nominalno nazadovale za 1,5 odstotka na 2543,25 evra, od tega v ožjem sektorju država za tri odstotke, in sicer na 2539 evrov. V neto znesku pa se je znižala za 1,2 odstotka (realno za 1,3 odstotka) na 1638,18 evra, od tega v sektorju država za 2,8 odstotka na 1637,23 evra.

Povedano pomeni, da je bil mesečni prirast plače posledica rasti v zasebnem sektorju. Tam se je povprečna bruto plača zvišala za 2,2 odstotka nominalno in 2,1 odstotka realno na 2079 evrov, povprečna neto plača pa je šla navzgor za 2,1 odstotka na 1354,75 evra.

 

 

Medletna primerjava: Plače javnih uslužbencev za dobrih 13 odstotkov navzgor

Medletno je namreč slika drugačna. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila avgusta glede na enako obdobje lani, od tega v sektorju država za 13,6 odstotka. Realno to pomeni rast za 6,8 oz. 7,1 odstotka. Povprečna neto plača je šla medtem v tem sektorju medletno navzgor za 12,4 odstotka, v ožji državi za 12,6 odstotka. Realno to pomeni 5,9- oz. 6,1-odstotno rast.

V medletni primerjavi pa se pokaže, da je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju nominalno višja za 13,3 odstotka. Na drugi strani pa so bile plače v zasebnem sektorju avgusta v medletni primerjavi višje za 9,3 odstotka nominalno in 2,8 odstotka realno. Povprečna neto plača pa se je glede na avgust lani zvišala za 8,6 odstotka nominalno in 2,1 odstotka realno.

V odzivu za Bloomberg Adria so nam denimo s Petrola sporočili, da so s sindikatom podpisali dogovor o dvigu osnovne bruto plače v letošnjem letu "za 8,68 odstotkov".

Statistiki so ne nazadnje izračunali tudi povprečno plačo za obdobje od januarja od avgusta letos. Ta v bruto znesku znaša 2186,13 evra, v neto znesku pa 1421,09 evra. Medletno to v nominalni primerjavi pomeni 10,7 višjo vrednost.

"Čeprav v nekaterih industrijah in sektorjih slovenska podjetja že opažajo upad povpraševanja in napovedujejo odpuščanja, se to pri rasti plač (še) ne pozna," smo prejšnji teden ugotavljali na straneh Bloomberg Adria.

Naša analiza je pokazala, da je pritisk na delodajalce, da dvignejo plače, posledica tega, da se v zasebnem sektorju pojavlja pomanjkanja delovne sile. Poleg tega je pritisk na plače tudi posledica dviga minimalne plače in težnje zaposlenih po ohranjanju rasti dohodka v okolju visoke inflacije.

V javnem sektorju pa je na krepitev rasti plač po sicer močnem padcu zaradi učinka prenehanja izplačevanja covidnih dodatkov v prvi polovici lanskega leta vplival tudi lanski oktobrski dogovor s sindikati javnega sektorja, smo ugotavljali.

Današnji podatki razkrivajo, da je bila povprečna bruto plača tudi avgusta najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3427,84 evra), okoli 3000 evrov je bila povprečna bruto plača tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. S 1606,99 evri pa je bila na drugi strani najnižja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.

Ekonomist Mitja Kovač iz ljubljanske ekonomske fakultete je v zvezi s dogajanjem na trgu dela dejal, da gre pri dvigovanju plač za "inercijo in seštevek številnih učinkov, od vertikalnega vpliva administrativnega dvigovanja minimalne plače, pritiska inflacije do zakrčenega trga dela".

Njegov kolega z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru Silvo Dajčman pa je v zvezi z vplivom inflacije na dvig plač dejal, da "inflacija ni edini dejavnik." V obdobju povišane inflacije smo na to bolj pozorni, je ocenil, "generalno pa v obdobju inflacije tudi ob realno nespremenjeni ekonomski aktivnosti različni dohodki naraščajo, zaposleni pa seveda tudi hočemo sodelovati v tem povečanju, sicer se realno plače znižujejo," je pojasnil.

*Novica je bila dopolnjena z odzivom Petrola in komentarjem ekonomista Silva Dajčmana.

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar