Davčna obremenitev dela: Kje smo v primerjavi s srednjo in vzhodno Evropo?

V luči sprejemanja zakona o dolgotrajni oskrbi so odmevala predvsem opozorila delodajalskih organizacij, da zakon prinaša dodatne obremenitve za gospodarstvo. "Tak predlog je tudi v nasprotju z obljubami vlade, ki je ob napovedi reform kot enega od ciljev navedla ravno razbremenitev stroškov dela," so opozarjale članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki zastopajo delodajalce. Ker so prepričani, da jim vlada ni prisluhnila, so v petek izstopili iz ESS.

Poudarili so, da so slovenske plače že zdaj nadpovprečno obremenjene, dodatni prispevki pa bodo še zmanjšali konkurenčnost Slovenije in njeno privlačnost za tuje investitorje in delavce, menijo delodajalske organizacije.

Kje smo v primerjavi z regijo?

Višina davkov in prispevkov na prihodek od zaposlitve se je v zadnjih letih v srednji in vzhodni Evropi znižala, vendar pa se njihov obseg v posameznih državah precej razlikuje. Polovica držav uporablja pavšalni davek na dohodek fizičnih oseb (kot so Bolgarija, Madžarska, Romunija in Ukrajina, kjer znaša nekje med 10 in 20 odstotkov).

Po drugi strani del držav daje prednost progresivnim davčnim stopnjam – med njimi so poleg Slovenije še Avstrija, Nemčija, Slovenija, Hrvaška in Slovaška – kjer zgornje davčne stopnje dosegajo tudi okoli 40 odstotkov, v poročilu o davkih v srednji in vzhodni Evropi ugotavlja revoizorska družba Mazars.

Stroški prispevkov in davkov, ki bremenijo delodajalce, v srednji in vzhodni Evropi v povprečju znašajo 15 odstotkov bruto plače v regiji, čeprav so razlike (več kot 30 odstotnih točk) med najnižjimi stopnjami (Litva, Kosovo in Romunija, pri katerih ne presega pet odstotkov) in najvišjimi, med katere spada tudi Slovenija, precejšnje. V Sloveniji gre od vseh stroškov, ki jih v povprečju delodajalec nameni za plače, na račun zaposlenega 66,5 odstotka. Za prispevke in davke gre od bruto plače v povprečju 33 odstotkov. Ta delež je podoben kot na Hrvaškem, a nižji kot v Avstriji in Nemčiji.

Vse to je treba vzeti v kontekst višine plače v posameznih državah, saj se te zelo razlikujejo. Medtem ko minimalna neto plača na Kosovu in Moldaviji ne presega  200 evrov, pa je v Sloveniji za nekaj evrov višja kot 1200 evrov, v Nemčiji in Avstriji pa presega 2000 evrov.

Povprečne plače v zasebnem sektorju kažejo podobne razlike kot pri minimalni plači. V zadnjem letu se niso bistveno povečale, v povprečju le za okoli pet odstotkov. "To je presenetljivo glede na visoko inflacijo," ki se je v povprečju v območju evra gibala okoli desetih odstotkov, v nekaterih državah, kot sta Madžarska in Slovenija, pa je bila še precej višja od desetih odstotkov, ugotavlja Mazaras.

Kaj pa drugi davki?

Različne države pri obdavčitvi dobička navajajo različne kriterije. Davek od dobička pravnih oseb se v povprečju v srednji in vzhodni Evropi giblje med 15 in 20 odstotki, a realnost je takšna, da imajo številne države, kot sta Poljska in Slovaška, davčne ugodnosti za manjše zavezance, zaradi česar so te države bolj privlačne za naložbe. Kot smo poročali, je bila v Sloveniji v letih 2020 in 2021 stopnja obdavčitve 27,5-odstotna, nato pa znova znižana na 25 odstotkov, kar je veljalo že do leta 2019. Najnižje davke na kapitalske dobičke, postavljene pri desetih odstotkih, imajo Hrvaška, Romunija in Bolgarija.

Od leta 2022 je samo ena država v regiji znižala stopnjo davka na dobiček, in sicer Avstrija s 25 na 24 odstotkov. Države srednje in vzhodne Evrope dovoljujejo prenos izgub v naslednje obdobje, kar podjetjem omogoča zniževanje davčne osnove v prihodnje. Ta znesek lahko v ta namen uporabijo v vnaprej določenem obdobju, običajno 5 do 7 let, ponekod pa je omejitev določena na 3 do 4 leta.

*Dopolnjeno s podrobnim pojasnilom o deležu bruto plače v 5. odstavku.