Povprečna plača za julij je v bruto znesku znašala 2.202,08 evra, v neto znesku pa 1.428,46 evra. Od plače za junij je bila nižja, in sicer nominalno za 0,2 odstotka, realno pa za 0,4 odstotka, navaja statistični urad.
Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
V primerjavi s plačo za julij prejšnjega leta pa je bila povprečna plača letošnjega julija višja nominalno (v bruto znesku za 10,0 odstotkov, v neto znesku za 9,5 odstotkov) in realno – z upoštevanjem inflacije (v bruto znesku za 3,7 odstotkov, v neto znesku za 3,2 odstotkov).
Plača nekoliko nižja le v zasebnem sektorju
V primerjavi s plačo za junij se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za pol odstotka, v zasebnem sektorju pa za pol odstotka znižala.
Preberi še
V Združenem kraljestvu rekordna rast plač
Povprečni prihodki brez bonusev so se vzpeli za 7,8 odstotka na letni ravni.
12.09.2023
Analiza: Plače v regiji Adria rastejo najhitreje v 10 letih
Slovenija v prvem polletju 2023 z dvomestno rastjo plač, drugod že v drugem polletju 2022.
04.09.2023
Trend dvigovanja plač se bo umiril
Brezposelnost v Sloveniji in Evropi je na najnižji ravni doslej. Povprečna plača se je po zadnjih podatkih statističnega urada Slovenije maja, v primerjavi z aprilom, dvignila.
28.07.2023
Davčna obremenitev dela: Kje smo v primerjavi s srednjo in vzhodno Evropo?
Trend nižanja davkov na dohodek v regiji pri koncu, ugotavlja revizijska družba Mazars.
24.07.2023
Stroški dela v Evropi lani krepko zrasli. Slovenija na 12. mestu
Urna postavka se je v 2022 precej bolj zvišala kot v letu 2021.
22.06.2023
Slovenci več kot pol leta delamo za državo, najdlje v regiji Adria
"Kasnejši kot je ta datum, višje je davčno breme," pojasnjuje davčni svetovalec Ivan Kranjec, CMS.
16.06.2023
Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.186,85 evrov), najnižja pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.577,92 evrov).
V primerjavi s plačo za junij se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 4,8 odstotka), najbolj znižala pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 13,6 odstotka, predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil), ugotavljajo pri Sursu.
Mediana precej nižje od povprečja
Vendar povprečna plača ne pomeni, da polovica prebivalstva zasluži manj, polovica pa več. Po podatkih za lansko leto, ki jih je včeraj objavil Surs, je lani povprečna neto plača znašala 1.424 evrov, mediana, torej znesek, ki deli populacijo na pol, pa je znašala skoraj 200 evrov manj, to je 1.229 evrov (pri moških 1.256 evrov in pri ženskah 1.193 evrov).
Desetina zaposlenih je lani prejela v povprečju manj kot 830 evrov neto, 1 odstotek zaposlenih pa več kot 4.051 evrov neto na mesec. Med najnižje plačanimi so delavci za pomoč pri pouku, frizerji, čistilci, pralci in podobno, ki so zaslužili okoli 900 evrov neto. Med najvišje plačanimi pa so bili razni menedžerji, med katerimi so nekateri prejeli v povprečju tudi več kot 5.000 evrov neto na mesec, navaja Surs.
Med moškimi so največ zaslužili tisti z izobrazbo s področja matematike in statistike (2.256 evrov neto), med ženskami pa tiste z izobrazbo s področja prava (1.892 evrov neto). Več kot 2.000 evrov neto so v javnem sektorju zaslužili tisti z izobrazbo iz veterinarstva, v zasebnem sektorju pa tisti z dokončanimi interdisciplinarnimi izobraževalnimi aktivnostmi, pretežno naravoslovje, matematika in statistika, ter z izobrazbo iz matematike in statistike.
Povprečna mesečna neto plača lani višja za 7,0 odstotkov glede na leto prej
Neto plače so se lani najbolj zvišale v zdravstvu in socialnem varstvu (za 18,1 odstotka), gostinstvu (za 13,5 odstotka), prometu in skladiščenju (10,8 odstotka) ter kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu (10,4 odstotka).