E-pismo: Herojski boj z inflacijo

V zdaj že utečeni koreografiji dogodkov in napovedi smo v četrtek pričakali odločitev Evropske centralne banke (ECB) o že desetem zaporednem dvigu obrestne mere za 0,25 odstotne točke, na 4 odstotke, kar je najvišja raven od uvedbe evra leta 1999. Seveda z razlogom znižanja trdovratno visoke inflacije.

"Inflacijo bomo zbili na dvoodstotno raven v doglednem času, zato smo se odločili za dvig obrestnih mer za 25 bazičnih točk," je v četrtek povedala predsednica ECB Christine Lagarde. Ob več kot petodstotni inflaciji se zdi cilj pri dvoodstotnem letnem dvigu cen še zelo daleč.

Je delavnih mest preveč ali je delavcev premalo?

Eden od razlogov, da si ECB, kot tudi ameriški Fed, ne upa nehati zategovati monetarne politike, je trg dela, na katerem še vedno vlada pomanjkanje kadra, zaposlenost pa je na zelo visoki ravni.

Mimogrede, ta teden je za ogorčenje poskrbel avstralski tajkun Tim Gurner, ki je na neki javni razpravi menil, da bi se morala brezposelnost povečati, da bi bili delavci manj arogantni in bolj poslušni do delodajalcev.

"Po mojem mnenju mora brezposelnost poskočiti za 40 ali 50 odstotkov. V gospodarstvu moramo videti bolečino. Ljudi moramo opomniti, da delajo za delodajalca, in ne obrnjeno." Po močnem odzivu javnosti in vsesplošnem zgražanju se je Gurner na omrežja LinkedIn opravičil. "Moje pripombe so bile zelo neobčutljive do zaposlenih, trgovcev in družin po vsej Avstraliji, ki so jih prizadeli pritiski na življenjske stroške in izguba delovnih mest," je v svoji izjavi dejal Tim Gurner.

Kakšno inflacijo občutijo kupci nepremičnin?

Slovenski Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je ta teden objavil jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki prihodnje leto napoveduje 2,5-odstotno rast BDP in 2,3-odstotno inflacijo. To pomeni, da bi se lahko vendarle približali ciljni dvoodstotni inflaciji. Vsaj po uradni statistiki.

A če vprašate potencialne kupce nepremičnin v Sloveniji, inflacija nikakor ni ukročena.

Slovenski član odbora guvernerjev ECB Boštjan Vasle, ki velja za jastreba med guvernerji, torej tistega, ki si prizadeva za ostrejši boj z inflacijo, je po četrtkovi odločitvi ECB povedal: "Naše prihodnje odločitve bodo še naprej zagotavljale, da bodo ravni obrestnih mer dovolj restriktivne, kolikor časa bo potrebno, da se bo inflacija pravočasno vrnila k našemu dvoodstotnemu cilju."

Na žalost inflacija ni odvisna le od odločitev centralnih bank, med drugim nanjo močno vplivajo cene energije, na prvem mestu nafte. In ta se znova draži in se približuje magični meji 100 dolarjev za sodček. Zdravila proti takšnim podražitvam pa centrali bankirji nimajo, vsaj ne neposrednega. Posredno zdravilo, z zadušitvijo gospodarstva in posledičnim dvigom brezposelnosti, pa je med ljudmi in tudi politiki seveda (razumljivo) zelo nepriljubljeno.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar