Umar v jesenski napovedi rahlo znižal oceno letošnje rasti

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je danes vlado seznanil z jesensko napovedjo gospodarskih gibanj, ki predstavlja izhodišče za načrtovanje prihodnjih državnih proračunov.

Umar v letošnjem letu pričakuje 1,6-odstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za 0,2 odstotni točki nižja ocena kot v spomladanski napovedi. Ohlajanje svetovnega gospodarstva se odraža v nekaterih najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije, na primer v nizki aktivnosti nemške industrije, kar je letos prizadelo izvozni sektor, ugotavljajo v napovedi. Prihodnje leto se pričakuje okrevanje teh držav.

"Če upoštevamo znantno poslabšanje razmer v mednarodnem okolju, pričakujemo bistveno nižjo rast izvoza. Pričakujemo, da bo pri blagovnem izvozu prišlo do upada, v storitvenem izvozu pa pričakujemo rast, delno tudi zaradi pokovidnega turizma," je na tiskovni konferenci po sestanku z vlado dejala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Nižja je tudi rast zasebne potrošnje ob večji stopnji varčevanja, pričakujejo pa pri Umarju visoko aktivnost pri investicijah v zgradbe in objekte.

 

 

Na oceno nominalne rasti BDP vpliva predvsem nedavek popravek lanskoletnega BDP s strani statističnega urada (Surs), ko so oceno gospodarske rasti na podlagi celoletnih podatkov znižali s 5,4 odstotka na 2,5 odstotka, kar je tudi nominalni BDP za lansko leto znižalo za približno dve milijardi evrov, je pojasnila Bednaš.

"Gre za boljši nabor podatkov, ki omogočajo boljšo oceno gospodarskih gibanj. Mi smo pričakovali popravek navzdol, nas je pa velikost popravka presenetila," je dejala direktorica. Novi podatki kažejo, da je bila gospodarska rast Slovenije v 2022 nižja od povprečja EU, po mnenju Bednaš pa nova ocena bolje odraža dejanska lanskoletna gibanja.

Drugačna ocena ne bo vplivala na proračunski primanjkljaj prihodnje leto, saj so pri tem pomembne predvsem stopnje rasti, ne nominalni zneski, je še pojasnila.

Letna ocena rasti je prinesla tudi spremembe v strukturi BDP, saj je prišlo do popravka v zasebni potrošnji, deloma pa tudi v investicijah in predelovalnih dejavnostih, kar je vplivalo na slabše razmere v izvoznem sektorju.

Avgustovske poplave naj večjega makroekonomskega vpliva ne bi imele, čeprav bodo povzročile padec gospodarske aktivnosti v prizadetih območjih. Sanacijska dela bodo na gradbeni sektor imela celo pozitiven vpliv.

STA

 

Napoved rasti BDP v letih 2024 in 2025 pa se je nekoliko zvišala v primerjavi s spomladansko oceno, in sicer Umar v 2024 pričakuje 2,8-odstotno, v 2025 pa 2,5 odstotno rast.

"V 2024 pričakujemo rast investicij v osnovna sredstva, kar je povezano z obnovo po poplavah. Prej smo za 2024 pričakovali, da se bo črpanje EU sredstev zmanjšalo zaradi cikličnega upada državnih investicij, sedaj pa glede na načrte in prerazporeditve sredstev ocenjujemo, da bo raven podobna letošnji, hkrati pa se bodo začele povečevati investicije v opremo in stroje," ocenjuje Bednaš.

Do konca leta pri Umarju pričakujejo, da se bo inflacija umirila s 6,2 na 5,4 odstotka. Inflacijo blizu ravni dveh odstotkov, kolikor znaša ciljna raven Evropske centralne banke (ECB), pa napovedujejo ob koncu leta 2025, ob odsotnosti šokov kot so višje cene energije.

Veliko dejavnosti še naprej poroča o pomanjkanju delovne sile, kar se prav tako kaže v gradbeništvu. Kapacitete v sektorju so visoko izkoriščene, pomanjkanje delovne sile je veliko, kar lahko pomeni pritisk na cene in plače.

Umar napoveduje skromno realno rast plač okrog enega odstotka. Ta se bo krepila predvsem v zasebnem sektorju.

 

 

Ohlajanje gospodarstva se kaže tudi v energetsko intenzivnih industrijah, kjer beležijo upade naročil in padce produktivnosti, med njimi so najbolj na udaru papirna, kemična in kovinska industrija.

V primerjavi z lansko jesensko napovedjo, ki je nastajala sredi energetske krize, so tveganja in negotovosti letos manjše, je še dejala Bednaš. So pa to negotove razmere v svetovnem gospodarstvu, kjer se aktivnost umirja, vztrajna inflacija, še neznana ocena škode po poplavah, povečani stroškovni pritiski na izvozni sektor in globalna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar