.webp){kind=icon}
Današnje dogajanje je najbolj zaznamovala včerajšnja oznanitev premierja Roberta Goloba glede vladnih načrtov, da sredstva za obnovo po poplavah zbere tudi z obdavčitvijo bank. Na enem mestu zbiramo najbolj brane in najpomembnejše zgodbe dneva.
Golobovo napoved je na današnji novinarski konferenci potrdil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Vlada bo banke obdavčila po stopnji 0,2 odstotka bilančne vsote za obdobje petih let. Junija je bila bilančna vsota slovenskih bank dobrih 51 milijard evrov po podatkih Banke Slovenije. To pomeni, da bi pobrani davki nanesli okoli 102 milijona evrov na leto, v petih letih okoli 513 milijonov evrov.
Banke so s svojimi visokimi dobički "zmagovalke zadnjih let", je dejal Golob. Toda predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Blaž Brodnjak v nedavnem intervjuju s srbskim uredništvom Bloomberg Adria meni, da dobički bank niso ekscesni, dodatna obdavčitev bank v Sloveniji pa ni potrebna. "Šest mesecev eldorada, kot ga nekateri imenujejo, prihaja po sedmih letih negativnih obrestnih mer, ko so banke v evrskem območju dosegale komaj pet odstotkov ROE. Vprašanje je, ali je vse to upravičeno. Rekel bi, da gre za populizem," je dejal.
Brodnjak je govoril predvsem o višanju obresti na depozite, ki so vsaj pri slovenskih bankah kljub rasti ključnih obrestnih mer ostajale nizke. Ob postopnih dvigih teh obresti smo povprašali naše bralce, ali bi bili pripravljeni menjati banko zaradi višjih obresti na depozite – pritrdilno je odgovorilo približno 60 odstotkov sodelujočih.
Napovedani ukrep vlade je vplival tudi na borzno dogajanje. Medtem ko je indeks SBI TOP dan končal skoraj nespremenjen, je delnica NLB izgubila 2,58 odstotka.
Z obnovo po poplavah se ukvarja več ministrstev. Minister za delo Luka Mesec je pred časom napovedal pospešeno zaposlovanje tujcev za pomoč pri odpravljanju posledic poplav. Potrebovali bodo delavce v gradbeništvu, ki jih sicer že več let primanjkuje, ministrstvo pa se ob pomoči zavoda za zaposlovanja ozira v države jugovzhodne Evrope, kot je Bosna in Hercegovina, kjer slovenski delodajalci najdejo največji vir kadrov.
Preverili smo, kaj se dogaja na trgu rabljenih stanovanj v Ljubljani. Do umirjanja cen še ne prihaja, kaže uvodni monitoring družbe Capital Genetics, čeprav se je obseg transakcij skrčil skoraj za polovico v primerjavi s prejšnjim četrtletjem. Povprečna cena rabljenih stanovanj je v drugem četrtletju dosegla 3.712 evrov na kvadratni meter, slab odstotek več kot v prvem četrtletju.
Pogledali smo tudi na trg skladov tveganega kapitala, kjer Slovenija zbira bolj malo naložb, a se trg kljub temu dobro razvija, nam je povedala Nina Dremelj, partnerica sklada Vesna Venture Capital. Glavna težava je pomanjkanje kapitala. Podjetja po prvem zagonskem kapitalu navadno naletijo na pomanjkanje, nato pa morajo oditi v tujino, kjer vanje investirajo večji mednarodni vlagatelji.
Na valutnih trgih je bil v ospredju preboj dolarja, ki je po približno petodstotni rasti v zadnjem mesecu dosegel petmesečni vrh. Glavni razlogi za rast so odpornost ameriškega gospodarstva, zaradi katere bodo obrestne mere v ZDA nemara dlje časa ostale na visoki ravni, ter gospodarsko ohlajanje Evrope in Kitajske.
