Top 5 novic za začetek dneva: Trump trese borze

Dobro jutro, torkovo jutro z vami začenjam Aleksandar Lukić, novinar Bloomberg Adria. 

Donald Trump je tik pred rokom, ki se izteče za carinska pogajanja z Evropsko unijo, sporočil nove carine za določene države, ki naj bi začele veljati z avgustom. Bloomberg je poročal, da 25-odstotne carine čakajo na Japonsko in Južno Korejo, medtem ko bodo na uvoz iz Južne Afrike 30-odstotne.

Japonski premier Shigeru Ishiba obžaluje, da je Trump napovedal višjo carinsko stopnjo, da pa si bo Tokio prizadeval doseči dogovor čim prej. Malezija se bo še naprej pogajala z ZDA glede carin, Tajska pa upa, da bo lahko izpogajala znižanje napovedane 36-odstotne carine.

Še pred tem je Trump zagrozil z 10-odstotno carino za države, ki se bo pridružile "protiameriški politiki BRICS".

Kako so se odzvale borze?

Ameriški indeksi so včeraj dan končali v rdečem: S&P 500 -0,79 odstotka, tako industrijski Dow Jones kot tehnološki Nasdaq pa sta izgubila okoli odstotek vrednosti. Terminske pogodbe na S&P 500 so bile danes okoli 7.30 v zelenem - +0,04 odstotka.

V Aziji gre torkovo trgovanje h koncu, indeksi pa nimajo enotnega predznaka. Okoli 7.30 je japonski Nikkei 225 pridobil 0,20 odstotka, kitajski Hang Seng +0,67, indijski Nifty 50 je bil ob 0,11 odstotka vrednosti, južnokorejski Kospi pa je pridobil 1,74 odstotka.

Zlato se je rahlo podražilo (+0,06 odstotka), unča stane 3.345 dolarjev.

Na trgu kriptovalut med največjimi žetoni vlada pretežno rdeča barva. Bitcoin in ethereum sta ob blizu odstotek vrednosti.

Kaj bi za Slovenijo pomenil izstop iz Nata?

"Mogoči sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo," je v petek zvečer na omrežju X Slovencem napovedal predsednik vlade Robert Golob in dejal, da bo Gibanje Svoboda ta teden podalo pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v zvezi Nato.

Nepričakovana poteza, ki bi lahko imela znatne in daljnosežne notranjepolitične, geopolitične in ekonomske posledice, je odgovor na posvetovalni referendum o dvigu izdatkov za obrambo, ki ga je na predlog koalicijskih partneric, strank Levica in SD, potrdil parlament.

Kaj Sloveniji in podjetjem prinaša razpis referenduma in morebiten izstop iz Nata?

Koliko v Sloveniji služijo sobodajalci?

V Sloveniji se sprejema zakonodaja, ki bi omejila kratkoročno oddajanje nepremičnin, tudi prek platform Airbnb, Booking, Vrbo in podobno. Na podlagi Fursovih podatkov smo preverili, kako poslujejo registrirani sobodajalci.

Največjim fizičnim osebam sobodajalcem - pripravili smo lestvico 25 največjih - je lani v povprečju pripadlo mesečno od štiri tisoč do več kot sedem tisoč evrov prihodkov. A to je povprečje. Med njimi najdemo tudi rekorderja, ki je v le enem mesecu poslovanja prijavil več kot 50 tisoč evrov prihodkov.

Iz katerih regij prihajajo sobodajalci, kakšne so omejitve v tej dejavnosti in koliko zaslužijo, najdete na povezavi.

Branko Žibret: Nižja rast bo verjetno imela vpliv tudi na cene bančnih delnic

Bančni radar 2025, letna študija družbe Kearney, razkriva občutno upočasnitev rasti prihodkov v evropskem bančnem sektorju. Prihodki iz bančnih storitev za prebivalstvo so se povečali za 22 odstotkov, kar je 58 odstotkov manj kot predlani, a še vedno več kot 18 odstotkov v letu 2022, so zapisali. V Evropi so glavni motor rasti postale provizije, ki predstavljajo kar 72 odstotkov celotne rasti, a v Sloveniji sta tako obrestni kot provizijski del prihodkov lepo zrasla.
Dobiček na posamezno stranko je v Sloveniji dosegel rekordnih 263 evrov, kar je skoraj tretjino več kot leto prej in kar 185 odstotkov več kot leta 2019, a po drugi strani je to še vedno precej manj kot na nekaterih razvitejših zahodnih tržiščih. Branko Žibret, partner v podjetju Kearney, je v oddaji Start na Bloomberg Adria TV dejal, da je tudi v prihodnje pričakovati rekordne rezultate bank, a "s počasnejšimi stopnjami rasti".

Obrestni prihodki z zniževanjem obrestnih mer padajo, kar je glavni razlog upočasnjevanja rasti. Banke sedaj "povečujejo prihodke v tako imenovanih neobrestnih sferah," pravi Žibret, to so investicijski, zavarovalni in drugi produkti. Na zahodu, kjer je konkurenca močnejša, se s tem ukvarjajo že dlje časa.

Tudi v Sloveniji bosta obrestni in provizijski del še rastla, je prepričan sogovornik. Slovenski trg je specifičen, ker je konservativen, večina prebivalcev pa ima denar vezan v obliki depozitov, ki predstavljajo približno polovico virov bank. Banke gredo tudi v Sloveniji sicer počasi v smer razvijanja drugih produktov za stranke. 

"Obdobje visokih obrestnih mer je bilo izredno obdobje, ki je posledica kovida in helikopterskega denarja," pravi Žibret, sreča je, da je bančni sektor v to obdobje vstopil saniran iz krize med letoma 2008 in 2011. Verjetno bo imela nižja rast tudi vpliv na cene bančnih delnic, a je to v določeni meri že vključeno v sedanje cene, čeprav na cene delnic ne vplivajo samo rezultati, ampak tudi stanje gospodarstva in geopolitika.

Banke bodo večje spremembe doživele zaradi neobank in tehnološkega razvoja. "Ko stranka vstopi v bolj komplicirane produkte, posojila, hipoteke, potem pri neobanki ostane in neobanke postopoma odžirajo tržne deleže tradicionalnim bankam," pravi Žibret.

Sreča za banke je, da so stranke konservativne, a transformacija bank je neizbežna. "Tisti, ki bodo hitrejši, bodo bolj uspešni, bolj kot tehnologija bo ključno, kako bodo banke razvijale kompetence svojih zaposlenih, da bodo sposobni delovati v novem digitalnem okolju," je prepričan Žibret.

Najbolj brano

Blaž Brodnjak in NLB v nov prevzem?

Dividendi aristokrati: Pepsi ali Coca-Cola

Je čas za bricscoin, valuto Brics na osnovni veriženja blokov?

Kaj žene borze Brics: Trumpove carine, Xijev DeepSeek ali Lulove reforme?

Kaj je 'ameriška izjemnost' in ali se bliža njen konec?

Danes spremljamo

V Nemčiji in Franciji bodo objavili podatke o zunanji trgovini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron bo odpotoval v Združeno kraljestvo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar