Sloveniji se za poplave obeta skoraj 6,5 milijarde evropskih sredstev

Danes je v Slovenijo na ogled prizadetih poplavljenih območij prispela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je sestala s slovenskim državnim vrhom, spremljal pa jo je tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Med obiskom je s premierjem Robertom Golobom spregovorila tudi o načinih, kako lahko Evropska unija dodatno podpre Slovenijo, ki je medtem že zaprosila za mednarodno in evropsko pomoč. Ta se tako že od začetka tedna pospešeno steka v zbirni center na Rečici ob Savinji, od koder jo uprava za zaščito in reševanje usmerja na najbolj prizadeta območja. Na srednji in dolgi rok pa se naši državi iz naslova evropskih skladov obeta skoraj 6,5 milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev iz različnih evropskih skladov. Poleg tega pa vlada napoveduje ustanovitev posebnega sklada za obnovo po poplavah, v katerega bi vložili tako evropski denar kot denar iz slovenskega proračuna. O slednjem bo med drugim na jutrišnji seji odločala vlada.

 

Mednarodna pomoč že v Sloveniji; na mizi sredstva iz kohezijskih skladov

Na zaprosilo naše države je EU že mobilizirala pomoč mehanizma na področju civilne zaščite (ERCC), ki vključuje mehanizacijo za odstranjevanje naplavin in zagotavljanja prevoznosti cest. Francija, Nemčija, Avstrija, Češka, Hrvaška in Slovaška pa so države, ki so Sloveniji ponudile dodatno opremo, med drugim bagre, mostove, inženirske enote, tovornjake in osebje. Slednje pošiljajo tudi države Balkana, in sicer Bosna in Hercegovina, Črna gora in Severna Makedonija, ki nam pošilja 100 vojakov.  

Poleg tega je EU zagnala tudi evropski opazovalni program Copernicus za urgentno satelitsko spremljanje poplavljenih območij in zemeljskih plazov v Sloveniji. Ali bodo ti posnetki prispevali k spremembam kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti, ki je bila sicer nazadnje revidirana sredi junija, v tem trenutku še ni znano.

Slovenija bo lahko predvidoma črpala tudi sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada, ki je namenjen predvsem obnovi po katastrofah. Pogoj zanjo je, da škoda presega 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar za našo državo pomeni približno tri milijarde evrov. Glede na včerajšnjo dopolnjeno oceno predsednika vlade se bo to zagotovo tudi zgodilo. Odobritev črpanja sredstev iz tega sklada pa morata po predložitvi slovenskega predloga odobriti tako svet EU kot evropski parlament.

Poleg tega so na razpolago tudi sredstva iz kohezijskega sklada in sklada v okviru Next Generation EU. O tem je na včerajšnji konferenci spregovoril tudi premier, ki je povedal, da se bo na današnjem obisku na poplavljenih območjih predsednica predvsem seznanila z razmerami. Na podlagi tega bo po besedah premiera Evropska komisija odločila, ali bo naša država upravičena do bolj "ohlapnih pravil delitve sredstev kohezijskih skladov in finančne pomoči".

Kot kažejo besede predsednice Evropske komisije, ki je po koncu ogleda prizadetih območij na novinarski konferenci skupaj s premierom Golobom pomoč postavila v konkretnejše finančne okvire, se napovedi predsednika vlade uresničujejo. Predsednica je razkrila, da je iz kohezijskih skladov do leta 2027 za našo državo na razpolago 3,3 milijarde evrov posojil. V okviru drugega stebra Next Generation je komisija poleg že dodaljenih sredstev omogočila dodatnih 2,7 milijarde evrov posojil. A časa ni veliko, kajti vso dokumentacijo bo treba pripraviti do konca avgusta, je še poudarila predsednica. "Zato bo Evropska komisija s svojimi svetovalci priskočila na pomoč slovenskim uradnikom pri pripravi predlogov," je pred zbranimi novinarji pojasnila von der Leyen.

Poleg srednje- in dolgoročnih sredstev je komisija za odpravno najbolj akutnih posledic napovedala še 400 milijonov evrov vreden solidarnostni nepovratni sklad. Iz tega bo 100 milijonov mogoče počrpati že letos, preostali denar pa naslednje leto. Ob tem je predsednica premierju zagotovila, da bo EU Sloveniji "pomagala, dokler bo treba".

Glede na to, da se predvideva tudi rebalans proračuna za naslednje leto, je premier na konferenci tudi povedal, da "bi lahko Slovenija služila kot vzorčni primer vpliva višje sile na spremembo fiskalne politike".

Napovedal je tudi, da so stekli pogovori o tem, da bi vlada ustanovila poseben sklad za obnovo po poplavah, v katerega bi vložili tako evropski denar kot denar iz slovenskega proračuna. "To bomo jutri obravnavali na vladi. Prva tranša iz slovenske strani bo 300 milijonov," je pojasnil.

Evropska komisija je za Bloomberg Adria še pojasnila, da je naši državi v finančni perspektivi 2021–2027 namenjenih 110 milijonov evrov samo za preventivne protipoplavne ukrepe.

V Bruslju zaradi vse pogostejših naravnih katastrof predlagajo povečanje solidarnostnega sklada za 2,1 milijarde evrov za spopadanje s katastrofami, ki so posledice podnebnih sprememb.

Iz Bruslja so po zaprosilu naše države za pomoč poslali tudi predstavnika EU, ki v štabu civilne zaščite Slovenije koordinira pomoč EU na terenu. Mednarodna pomoč je sicer po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca že prišla v državo in prve mednarodne ekipe so na delu – predvsem gre tu za odstranjevanje naplavin in uvodne sanacije najbolj uničujočih posledic povodnji – od včeraj.

Vladimir Prebilič: Lokalne skupnosti potrebujejo predvsem modularne mostove

Za pomoč pri odpravi posledic ujme pa je Slovenija poleg omenjenega zaprosila tudi članice zveze Nato, in sicer prek mehanizma za odzivanje na naravne in druge nesreče (EADRCC), ki je glavni mehanizem Nata za civilno odzivanje na izredne razmere v tem prostoru. V zvezi s tem je premier v ponedeljek po telefonu govoril z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom.

Sosednja Hrvaška, ki je tudi članica zveze Nato, je tako že konec minulega tedna na pomoč poslala transportni helikopter in sedem vojakov. Ti so pomagali pri sanaciji škode na nasipu na Muri. Potem ko je hrvaška vlada v ponedeljek sprejela sklep o zagotavljanju nujne pomoči poplavljenim območjem v Sloveniji v okviru mehanizma EU, je naša južna soseda poleg dodatnih 17 vojakov k nam poslala tudi nakladalnik, bager, rovokopač, tri samorazkladalnike, žerjav in dve prikolici za prevoz strojne mehanizacije.

Natov koordinacijski center EADRCC je na prošnjo Slovenije o njenih potrebah obvestil vseh 31 zaveznic in 35 partneric, ki so se odzvale s takojšnjo podporo, vključno s helikopterji, modularnimi mostovi, bagri in inženirskim strokovnim znanjem. Vladimir Prebilič, župan Kočevja, predsednik skupnosti občin Slovenije in strokovnjak za varnostna vprašanja v zvezi s pomočjo Nata, navaja, da ima zavezništvo samo omejena sredstva za pomoč, saj večino pomoči v takšnih primerih ponudijo članice same. "Države članice se za pomoč odločijo same, Nato pa ima za nujne intervencije na razpolago tehniko na področju za zaščito in reševanje, in to je tisto, kar je generalni sekretar ponudil naši državi," pravi obramboslovec. Pri tem poudarja, da bo treba dobro razmisliti, kaj, kakšno vrsto pomoči naša država potrebuje za sanacijo razmer na prizadetih območjih, saj "države pričakujejo, da se bo dobavljena pomoč tudi uporabila in ne morda obležala v skladišču".

Iz kabineta predsednika vlade so nam v zvezi z zaprošeno pomočjo naše države v okviru zavezništva posredovali seznam opreme, iz katerega je razvidno, da Slovenija od zaveznikov prosi za "pet vojaških helikopterjev z nosilnostjo do treh ton za prevoze ter 200 vojakov za izvajanje nalog zaščite".

Kakor navaja Televizija Slovenija, je včeraj po besedah poveljnika civilne zaščite Alana Matijeviča k nam že prispela okrepljena helikopterska pomoč iz tujine, ki vključuje od pet do deset helikopterjev. Med njimi tudi takšnih z veliko nosilnostjo, kakršen je CH-47, ki nam ga skupaj s posadko in podpornim osebjem pošilja Španija. S helikopterjem za sodelovanje v iskalnih in reševalnih akcijah je naši državi na pomoč priskočila celo oblegana Ukrajina.

"Vse, za kar smo zaprosili v okviru zavezništva Nata, trenutno deluje na Koroškem," je v včerajšnjem Dnevniku za Televizijo Slovenija povedal Leon Behin, generalni direktor uprave za zaščito in reševanje.

Poleg Bolgarije, Hrvaške, Nemčije in Francije, ki so naši državi v okviru Nata priskočile na pomoč, so ZDA v Ljubljano napotile osebje, ki bo ocenilo razmere in določilo nujne humanitarne potrebe, je včeraj navajala Slovenska tiskovna agencija.

STA

Podobno kot v aktualnem primeru je pomoč Nata v glavnem osredotočena na dobavo inženirske tehnike in mehanike ter ustreznega osebja, ki upravlja mehanizacijo, dodaja Prebilič. "Manjši del so sredstva, s katerimi se kupujejo hrana, šotori in druga podobna oprema," pravi.

"Največji manki so vzdrževalna sredstva za ceste, poti in mostove," v zvezi z najbolj akutnimi potrebami na terenu pristavi predsednik skupnosti občin, s katerim smo se pogovarjali kmalu potem, ko je ta zapustil včerajšnji popoldanski sestanek predstavnikov lokalnih skupnosti s predsednikom vlade. Tu Prebilič poudarja predvsem pontonske oziroma modularne mostove, saj je voda odnesla kar precej mostov.

Pri tem  opozarja, da mu kolegi župani na prizadetih območjih s terena poročajo, da se soočajo s težavami, kako dobavljeno opremo in pomoč "spraviti v obratovanje oziroma obtok". V Črni na Koroškem, dodaja, je denimo teren takšen, da je težko razporejati opremo. "Tam ti ne pomaga niti deset tovornjakov ali buldožerjev, saj je na omejenem prostoru težko hkrati delati z večjo količino opreme,", težave karikira župan.

Podobno meni tudi gradbeni inženir in znani projektant mostov Marjan Pipenbaher: "Zlasti je povodenj odnesla veliko mostov na hudourniških rekah, zato je prav tu velika potreba po pontonskih oziroma montažnih mostovih, ki imajo od deset do 40 metrov razpona in se zelo hitro postavijo." A pri tem opozarja, da gre za začasno rešitev. Iz kabineta premierja so nam v zvezi s tovrstnimi mostovi sporočili, da je Slovenija Nato zaprosila za 20 montažnih mostov z razponom do 40 metrov, za podobno količino tovrstne opreme pa še iz naslova ERCC.

Članek je v poglavju Mednarodna pomoč že v Sloveniji; na mizi sredstva iz kohezijskih skladov dopolnjen z izjavami predsednice EK Ursule von der Leyen in predsednikom vlade Robertom Golobom ter z zneski predvidene pomoči.