Neobdavčeni denar za prizadete ali ko cilj opravičuje sredstva

Država po umirjanju najbolj kritičnih poplavnih razmer hiti z oblikovanjem ukrepov in mehanizmov, s katerimi poskuša priskočiti na pomoč najbolj prizadetim krajem in prebivalcem. Tako je predsednik vlade Robert Golob na včerajšnjih televizijskih nastopih na RTV Slovenija in Pop TV poleg ukrepa nadomestnih gradenj, obsežnih naložb za obnovo uničene infrastrukture ter dodeljevanja denarja prizadetim občinam še pred končno oceno škode napovedal tudi denarno pomoč za fizične osebe.

"Naredili bomo vse, da ljudje ne bodo ostali sami. Prvi ukrepi so bili že narejeni," je sinoči dejal Golob. Omenjene ukrepe, vključno s paketom denarne pomoči za prebivalstvo, danes na seji premleva vlada. Ta je medtem že nakazala 10 milijonov evrov humanitarnim organizacijam, ki bodo na ravni občin pomagale ljudem.

Predvideni postopek dodeljevanja pomoči naj bi v praksi stekel ob prijavi nastale škode, ki naj bi jo prizadeti prijavili občinski upravi. Humanitarne organizacije bodo v naslednjem koraku vključene v ustrezne občinske komisije, ki bodo obravnavale te prijave in razporejale dodeljena sredstva. Komisija bo določila kriterije in na koncu tudi seznam upravičencev. Tega bodo prejele humanitarne organizacije in ljudem nakazale finančno pomoč. Za takšen sistem so se odločili tudi zato, da upravičencem ne bi bilo treba plačati davka na darilo, kot to predvideva zakon o dohodnini, je včeraj pojasnil premier.

Gre za legitimen ukrep, nad katerim pa visi vprašaj

Glede tega, kako naj bi postopek razdeljevanja pomoči dejansko potekal in kakšni so morebitni pomisleki davčne in pravne stroke, smo se obrnili na davčnega in pravnega strokovnjaka Ivana Kranjca. "Vsak dohodek, ki ga prejme fizična oseba, če ta seveda kako drugače opredeljen v zakonu, bi bil obdavčen, zato se je vlada odločila, da to stori na drugačen način," je na naše poizvedbe, zakaj se je država odločila za sistem davčnega obvoda, odgovoril strokovnjak.

Davčni svetovalec in pravnik Ivan Simič pa nam je na vprašanje o tem, kako bi se lahko takšna pomoč delila in kakšen je njegov pogled na aktualno temo, zgolj na kratko odgovoril, da lahko o mehanizmu razdeljevanja pomoči komentira "le vlada".   

Zakonodaja namreč določa, da če fizična oseba prejme pomoč od humanitarne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva, ali od organizacij, ki imajo status invalidske organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva, je ta pomoč oproščena dohodnine. Zato tudi na Finančni upravi RS vsem zainteresiranim priporočajo, da denarna nakazila za pomoč nakažejo registriranim humanitarnim organizacijam, saj po besedah Kranjca ni pomembno, ali denar nakazuje fizična ali pravna oseba. To je po njegovem tudi glavni razlog, da se je država odločila za takšen postopek.

Humanitarne organizacije oziroma prejemanje ter razdeljevanje pomoči preko njih je zakonsko opredeljeno in oproščeno plačilo davka, navaja Kranjec, zaradi česar je vlada izbrala prav to pot. Druga možnost bi bila sprememba zakonodaje, kjer bi bila neposredna pomoč neobdavčena, kar bi po njegovem resda bila pravilna pot, a je v tem primeru treba upoštevati kritični časovni vidik. Če bi to država hotela urediti s sprejetjem interventnega zakona po hitrem postopku, bi to trajalo vsaj kakšen mesec, dodaja.

 "Čeprav gre za obvod, je treba tu imeti pred očmi, da gre za nujno pomoč prizadetim v poplavah," o upravičenosti tega ukrepa dodaja poznavalec. "Po moji oceni gre za legitimen ukrep," pravi, a dodaja, da nad postopkom visi vprašaj. Čeprav  v tem primeru cilj do neke mere opravičuje sredstva, Kranjec meni, da bi Finančna uprava zelo verjetno posegla po sankcijah, če bi se za takšen obvod odločila fizična ali pravna oseba. "Očitali bi mu fiktivne posle, umetne strukture ali kaj podobnega," navaja.

Bi zaradi tega denimo nekdo lahko retroaktivno poskušal problematizirati takšno potezo države v smislu pravnega izpodbijanja? "Malo verjetno, saj bi najprej naletel na neodobravanje javnosti, saj država s tem pomaga ljudem v nesreči, hkrati pa bi s tem izpodbijanem napadel tudi idejo države kot take," o pravnem vidiku napovedanega ukrepa razmišlja strokovnjak. Če obstaja postavka v proračunu, da se lahko ta pomoč izplača brez plačila davka, in če gre zgolj za vprašanje mehanizma, meni Kranjec, je malo verjetno, da bi bil nekdo pri izpodbijanju takšnega ukrepa tudi uspešen.   

Kranjec še dodaja, da se direktna nakazila med fizičnimi osebami štejejo kot za darilo. Če torej fizična oseba obdaruje drugo, se takšno darilo obdavči le v višini nad 5.000 evrov, razen pri nepremičninah. Prejemniku darila, ki predstavlja denar v višini do 5.000 evrov, pa ni treba vložiti napovedi za odmero davka, dodaja. Pravi, da na to ne morejo računati pravne osebe, zlasti delodajalci, saj bi se takšna pomoč štela kot vir dohodka iz delovnega razmerja.

Poslovanje humanitarnih organizacij pod drobnogledom

Glede na to, da se bo prek humanitarnih organizacij v prihodnje stekalo kar precej denarja, smo strokovnjaka povprašali še za mnenje, kakšna je v tem primeru možnost zlorab. "V preteklosti so se pojavljale afere v zvezi s transparentnostjo poslovanja organizacij," navaja. Dodaja, da so en takšen vidik tveganja stroški, povezani z bančnimi nakazili. Kljub temu predvideva, da bi lahko na tem mestu na pomoč priskočile tudi banke, ki bi transakcije za humanitarno dejavnost oprostile dajatev. Vprašanje se pojavlja pri operativnih stroških, saj njihovo delovanje stane, meni strokovnjak. Zato imajo večje organizacije, kot sta Rdeči križ ali Unicef, vnaprej določen odstotek zbranih sredstev, ki jih porabijo za lastno delovanje. Vprašanje pa je, kako imajo to urejene manjše organizacije, ki delujejo prostovoljno, še sklene Kranjec.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar