Novi ukrepi: Država bo sofinancirala čakanje na delo in izredni dopust prostovoljcem

Čakanje na delo, izredni dopust za prostovoljce, centralni register praznih stanovanj, nadomestna gradnja in višanje predplačila za sanacijo škode za občine - to je le nekaj ukrepov, o katerih je danes vlada razpravljala predstavniki Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. "Šele danes dobivamo prave podatke in razsežnosti naravne nesreče so vsak dan večje. Ena občina ne more najti rešitve, zato se mora vključiti država in prispevati svoj del z vidika koordinacije in finančnih sredstev. Verjamem, da bo več tisoč ljudi iskalo nov dom," je po seji povedal premier Robert Golob.

To so ukrepi, o katerih so razpravljali:

• Za gospodarstvo je ključno, da bo država sofinancirala čakanje na delo za vsa podjetja, ki so bila prizadeta, v višini 80 odstotkov. "Sofinancirali bomo tudi plače vsem, ki zaradi nesreče ne morejo na delo v višini 80 odstotkov," je dejal Golob. Kot je nazorno predstavil, "ljudem nov dom ne pomeni veliko, če v kraju nimajo službe". Prav tolikšno nadomestilo bo pripadalo tudi zaposlenim v posredno prizadetih podjetjih, denimo dobaviteljskih, ki bodo stala zaradi težav neposredno prizadetih.
• Prav tako bo država sofinancirala sedemdnevni izredni dopust za vse prostovoljce, ki bodo pomagali na prizadetih območjih. Oba ukrepa sta bila sprejeta kot amandmaja.
• Ponedeljek, 14, avgust naj bi bil po besedah premiera dela prost dan. O tem sicer na vladi še niso odločali, saj gre za podzakonski akt, ki sledi spremembam zakona. "Dan solidarnosti bo dela prost dan in je enak kot vsi dela prosti dnevi, tu ni predvidenega sofinanciranja države," je pojasnil Golob. 
• Prek aplikacije Poplave država že zbira donatorje opreme in prostovljce, zdaj pa jo bodo razširili tudi na ponudnike stanovanj, v katere bi se lahko začasno preselili vsi, ki so ostali brez strehe nad glavo. Na ta način naj bi vzpostavili centralni register stanovanj, ki so na voljo. Hkrati bodo po besedah Goloba na voljo tudi neprofitna stanovanja, s katerimi razpolaga ali država ali državna podjetja. "To je začasna rešitev, morali pa bomo radikalno pospešiti postopke umeščanje v prostor objektov, ki bodo imeli značaj nadomestne gradnje, zemljišča je treba opremiti in ustrezno prosotrsko umestiti," je povedal Golob. Danes postopek spreminjanja prostorskega načrta traja sedem let, kar je po njegovih besedah nedopustno. 
• Vlada bo dodatno finančno podprla občine, ki so bile letos prizadete v ujmah. Tako je danes z novim posegom v zakon o odpravi posledic naravnih nesreč sklenila, da bo s predplačilom iz državnega proračuna pokrila 40 odstotkov stroškov sanacij. Po prvotnem predlogu je bil delež predviden pri 20 odstotkih.
• Govorili so tudi o odvozu odpadkov, ki jih je po škodi ogromno, prizadete občine pa nimajo prostora za zbiranje. "Prostora za odlaganje odpadkov ni, določeni standardi bodo začasno zamrznjeni, da bomo lahko odlagali tudi na tista zemljišča, ki za odlaganje sicer neprimerna, trenutno pa se odlaga odpadke na deponije znotraj občin," je dejal župan Kočevja in predsedujoči Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič.
• Zelo verjetno bo po besedah Goloba potreben tudi rebalans proračuna, v delu glede proračunske rezerve, ki jo nameravajo zaenkrat povečati za okoli 220 milijonov evrov, kar naj bi bilo dovolj do konca leta. Dolgoročneje razmišljajo o ustanovitvi posebnega solidarnostnega sklada z dodatnimi sredstvi za financiranje sanacije. O tem naj bi na vladi odločali v četrtek. 
• Sprejeli so tudi, da bo zakon deloval retroaktivno, tako da se s tem zakonom o odpravljanju naravnih nesreč nanašajo na vse nesreče, ki so se zgodile od začetka leta.

 

"Če bo vlada prisluhnila, bo veliko lažje izvesti investije pri sanaciji. Gre pa tudi tu apel vsem prebivalcem, da nič ne gre čez noč. Potrebna je strpnost," je ob tem povedal župan v ujmi prizadetega Slovenj Gradca Tilen Klugler.

GZS: Pozdravljajo ukrepe, a so skeptični do 14. avgusta

Na Gospodarski zbornici Slovenije pozdravljajo hiter odziv vlade, ki razume, da je potrebno tudi podjetjem na prizadetih območjih zaradi poplav pomagati, da čim prej zaženejo proizvodnjo in ohranijo delovna mesta, so sporočili. Presenetilo pa jih je, da bo čakanje na delo sofinancirala samo do 80 odstotkov. "Sprejet je bil dogovor, da bi država podjetjem, ki bodo za dalj časa zaprta, ukrep sofinancirala 100-odstotno, za ostale, denimo njihove dobavitelje, bi bilo sofinanciranje v višini 80 odstotkov. Tak dogovor smo tudi predstavili svojim članom, ki so ga vsi pozdravili," pravijo. 

Zato jih je danes presenetila informacija vlade, da najbolj prizadeta podjetja naj ne bi bila deležna 100-odstotnega subvencioniranja čakanja na delo, kot je to nenazadnje veljalo tudi v primeru covidne krize. Prav tako po eni strani razumejo dobronamernost predloga, ki bi prizadetim omogočil, da lahko podaljšan vikend izkoristijo za odpravljanje posledic poplav, "vendar bodo hkrati s tem podjetja imela dodatne stroške - tudi taka, ki so utrpela škodo v poplavah".  

Kot pravijo, bodo podjetja, ki so bila manj oškodovana v poplavah in so končno zagnala proizvodnjo, zaradi tega ukrepa še ob dodatne prihodke. Ukrep bo prizadel tudi tista podjetja, ki so se zaradi povečane količine naročil celo odpovedala kolektivnemu dopustu. 

"V kolikor bi želeli pomagati prizadetim krajem, ljudem in podjetjem, bi dosegli veliko večji učinek s tem, da bi namesto dodatnega prostega dne določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, ob tem, da bi se država za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač," so predlagali. 

Ob tem navajajo, da iz statističnega vidika na najbolj prizadetih območjih živi približno četrtina delavno aktivnega prebivalstva, kar pomeni, da bo prostega dne deležna velika večina zaposlenih v Sloveniji, ki jih poplave niso prizadele.

Dopolnjeno z odzivom GZS.