Zgodbe tedna: Vodna stihija in njene posledice

Pripravljamo pregled zgodb, ki ste jih v preteklem tednu najraje prebirali. Glede na to, da je Slovenijo prizadel poplavni val, so bile najbolj odmevne prav informacije povezane z divjanjem neukrotljive, nepredvidljive in neprizanesljive narave.

Pogovarjali smo se z Aleksandrom Mervarjem, dolgoletnim direktorjem Elesa. Kot je med drugim dejal, so za samo upravljanje elektroenergetskega sistema toplotne črpalke precej bolj problematične kot električna vozila. Zakaj? "Zebe nas vse istočasno, kar pomeni, da bomo toplotne črpalke vsi zagnali istočasno, električne avtomobile pa bomo polnili podnevi, ko je sonce in višek elektrike," poudarja Mervar. Meni še, da bomo morali zagotovili dovolj polnilnih mest na lokacijah, kamor hodimo v službo. Avto je namreč večino časa preko dneva parkiran prav na parkirišču podjetja, kjer delamo. Bo polnjenje za zaposlene plačljivo? Bo to dodaten strošek za podjetja? 

Posledice poplav in ene najhujših ujm v zgodovini Slovenije so pokazale zobe. Škoda, ki jo je povzročila deroča voda, je ogromna. Premier Robert Golob je v soboto za Pop TV ocenil, da tudi prva ocena škode v višini 500 milijonov evrov ne bo zadoščala. Slovenija bo sicer zaprosila za pomoč iz Solidarnostnega sklada EU, vendar premier opozarja, da so   evropski finančni mehanizmi počasni, prav tako pa je finančna pomoč Evrope omejena, zato bo večina stroškov na ramenih države.

Poplave, za katere se ocenjuje, da so najhujše v zgodovini samostojne Slovenije, so povzročile neizmerno škodo na nepremičninah. Kolikšna je ta, bo znano v prihajajočih tednih. Že zdaj pa je znano, da bo "škoda znašala več milijard evrov", je ocenil premier Robert Golob. Ne le hiše, uničena je tudi javna infrastruktura, ki je ključna pri odločitvi za nakup nepremičnine.

Agencija RS za okolje (Arso) je zaradi močnih nalivov, zaradi katerih predvsem na Gorenjskem in Štajerskem poplavljajo reke in vodotoki, izdala rdeče opozorilo. Podjetja po velikem delu države se soočajo s težavami; od poplavljenih prostorov do prekinjenih cestnih povezav. O tem, kolikšen je obseg škode, je nemogoče govoriti, saj so številna podjetja nedosegljiva.

Veliko prahu dviguje prihajajoči dan solidarnosti. Poslanci so namreč soglasno sprejeli odločitev, da bo ponedeljek 14. avgusta, dela prost dan.   

"Če smo prej škodo ocenjevali na nekaj sto milijonov evrov, pa so takrat nekateri zavijali z očmi, zdaj vemo, da bo škoda znašala več milijard evrov," je v oddaji Odmevi plus na RTV Slovenija povedal premier Robert Golob o škodi, ki so jo povzročile katastrofalne poplave. Ta je pred dnevi sicer pavšalno ocenil škodo na pol milijarde evrov, a v isti sapi dodal, da bo ta verjetno višja.

Medtem ko se reke počasi umikajo v svoje struge, so najbolj prizadeta podjetja, kjer je dostop že mogoč, začela popis škode, ki bo ogromna. Samo v Cinkarni Celje, ki je imela prizadet le en obrat, bo ta presegla pol milijona evrov. Poplave so prizadele njihovo enoto v Mozirju, ki proizvaja praškaste lake. Poplavilo je del proizvodnih ter skladiščne prostore, zaradi česar je družba za dobave iz tega obrata do poslovnih partnerjev razglasila stanje višje sile.

Danes je v Slovenijo na ogled prizadetih poplavljenih območij prispela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je sestala s slovenskim državnim vrhom, spremljal pa jo je tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Med obiskom je s premierjem Robertom Golobom spregovorila tudi o načinih, kako lahko Evropska unija dodatno podpre Slovenijo, ki je medtem že zaprosila za mednarodno in evropsko pomoč. Na srednji in dolgi rok pa se naši državi iz evropskih skladov obeta skoraj 6,5 milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev iz različnih evropskih skladov.

Vlada Roberta Goloba skuša na vse pretege nadoknaditi zaostanek Slovenije za zahodnimi državami pri proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE). K temu jo ne nazadnje zavezuje tudi evropski pravni okvir, in sicer po novem predlogu Bruslja je cilj do leta 2030 doseči vsaj 45 odstotkov OVE v končni porabi energije, in ne 27 odstotkov, kot je bilo sprva dogovorjeno.