Evropska centralna banka (ECB) je sklenila ključne obrestne mere zvišati za 25 bazičnih točk. Tokratni dvig je bil sicer za polovico manjši od prejšnjega. "Inflacijski obeti predolgo ostajajo previsoki," je ob objavi odločitve dejala predsednica ECB Christine Lagarde. Po odločitvi ECB je evro zdrsnil v primerjavi z dolarjem.
Evropski varčevalci v iskanju boljših ponudb umikajo vse več svojega denarja iz bank, saj se banke upirajo plačevanju višjih obrestnih mer na depozite. Trend je postal viden, ko so ene od največjih bank v Evropi objavile podatke o poslovanju, ki so pokazali na dobičkonosen začetek leta.
Poslovni položaj nemških proizvajalcev avtomobilov in njihovih dobaviteljev se je aprila nekoliko izboljšal. Kazalnik proizvajalcev se je povzpel na 23,7 točke, potem ko je marca znašal 19,3 točke, kažejo podatki nemškega inštituta Ifo. Pri dobaviteljih se je s 35,2 dvignil na 35,6 točke.
Preberi še
Evro zdrsnil, nižji donos na nemške obveznice po odločitvi ECB
Zahtevan donos na dveletne nemške državne obveznice, ki so med najobčutljivejšimi na spremembe denarne politike, se je znižal za devet bazičnih točk.
04.05.2023
ECB obrestne mere zvišala za 25 bazičnih točk, a najbrž še ni končala
Analitiki Bloomberg Adria pravilno napovedali dvig za 25 bazičnih točk.
04.05.2023
Janis Sturnaras, ECB: Z obrestnimi merami se bližamo vrhu
Klass Knot meni, da bo ECB morda morala obrestne mere zvišati tudi na zasedanjih v juniju in juliju.
23.04.2023
Inflacija v območju evra se počasi ohlaja; na Otoku ne popušča
Splošna inflacija popušča tako v območju evra kot v EU, čeprav je še vedno visoka.
19.04.2023
Aktivnost v gradbenem sektorju se bo po pričakovanjih v letu 2023 okrepila, in sicer predvsem po zaslugi javnih investicij v infrastrukturo. Aktivnost pri gradnji stanovanjskih zgradb naj bi se na drugi strani upočasnila zaradi ohlajanja povpraševanja, upočasnjevanja gospodarstva in nižjih zasebnih naložb. Skupina analitikov Bloomberg Adria je analizirala dogajanje v gradbeništvu in na nepremičninskem trgu v državah regije.
Slovaška investicijska družba Finax je kot prva v Evropi varčevalcem ponudila vseevropski osebni pokojninski produkt (angl. Pan-European Pension Product – PEPP), ki je nov model prostovoljnega pokojninskega varčevanja v tako imenovanem tretjem stebru. Na hrvaški trg so vstopili pred kratkim, kot pravijo, pa bodo zagotovo prišli tudi v Slovenijo. "Kdaj, je odvisno od davčne ureditve," za Bloomberg Adria pojasnjuje Tamara Vrhovec Sekač, vodja Finaxa za Hrvaško.
Združene države Amerike (ZDA) so bile prva in edina država, ki je na Luno poslala ljudi, vendar v mednarodni tekmi pošiljanja robotov na Luno ameriške vesoljske agencije Nasa trenutno ni opaziti. V 70. letih prejšnjega stoletja sta na Luni pristala prva lunarna robotska roverja Sovjetske zveze, Indija se je podobnega podviga lotila leta 2019, a pri tem ni bila uspešna. Zelo verjetno bo Nasine robote prehitela tudi skupina, ki jo sestavljajo predvsem študenti univerze Carnegie Mellon.
Geopolitične napetosti med ZDA in Kitajsko prispevajo k nižjim kontejnerskim pošiljkam med dvema največjima gospodarstvoma na svetu, piše Bloomberg, Evropa pa na te premike odgovarja predvsem s krepitvijo transatlantskih vezi. Tektonske spremembe bodo vplivale tudi na prihodnje poslovanje slovenskih logističnih podjetij, menijo pri enem večjih slovenskih logistov.