Lestvica: Na vrhu Dorssen, v tujino letno napotenih 32 tisoč delavcev

V luči novega Zakona o čezmejnem izvajanju storitev smo preverili, koliko delavcev je napotenih na delo v tujino in sestavili lestvico slovenskih podjetij z največ napotenimi delavci. "V letu 2021 so podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo storitve v tujini, v slovenski bruto domači proizvod (BDP) prispevala 8,9-odstotni delež kljub pandemiji," poudarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Po mnenju gospodarskih združenj bo novi zakon slovenska podjetja (predvsem gradbeništvo in tehnične storitve) naredil nekonkurenčna.

Pred napotitvijo delavca na delo je delodajalec dolžan zanj pridobiti potrdilo A1, ki potrjuje, da so izpolnjeni pogoji, da se lahko za napotenega delavca v času opravljanja dela v drugi državi še naprej uporabljajo predpisi o socialni varnosti Republike Slovenije. S tem je delavec izvzet iz obveznosti ureditve ustreznega zavarovanja v državi, kamor je napoten.

O izdaji potrdila A1 odloča Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), postopek pa se razlikuje glede na specifike opravljanja dela posameznega delavca. V času napotitve v tujino mora delodajalec delavcu zagotavljati vse pravice in ugodnosti, kot izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih, ter za čas dela v tujini na ustrezen način urediti delovnopravno dokumentacijo zanj.

Največ napotenih delavcev leta 2017

Če so na ZZZS leta 2008 izdali zgolj 17.668 potrdil A1, je nato število drastično naraslo. Tako so leta 2017 izdali rekordnih 159.136 obrazcev. V letu 2021 – gre za zadnje dostopne podatke – so delodajalci izdali 100.813 potrdil, v tujino pa je bilo napotenih skoraj 33 tisoč delavcev. Posameznik je sicer lahko v tujino v istem letu napoten večkrat, torej je zanj lahko izdanih več potrdil.

Med slovenskimi podjetji so največ delavcev na delo v tujino napotili pri ptujskem podjetju Dorssen, ki je specializirano za montažo transportnih sistemov v avtomatiziranih skladiščih ter logističnih in distribucijskih centrih. "Zaradi narave dela naše zaposlene začasno napotujemo tako rekoč v vse države Evropske unije (EU). V letošnjem letu smo bili prisotni v 26 državah," je pojasnil direktor podjetja Albert Kekec.

Kot je pojasnil za Bloomberg Adria, je čas napotitve odvisen od dolžine projekta, na katerega je zaposleni napoten. "Projekti običajno trajajo od enega tedna do treh mesecev; povprečno trajanje napotitve je od tri do štiri tedne," pravi Kekec.

Po njegovih besedah ima pretežni del napotenega osebja v njihovem podjetju tehnično izobrazbo – gre za mehanike, strojne tehnike, električarje, elektrotehnike in mehatronike. "Delavec, napoten na začasno delo v tujino, je upravičen do plačila za delo, ki je enako ali običajno še višje, kot je to določeno v kolektivnih pogodbah države, kamor je delavec napoten, vključno z vsemi zahtevanimi dodatki," pojasnjuje direktor Dorssena. Podjetje zagotovi tudi prevoz in primerno namestitev za čas napotitve.

'Socialni damping' slovenskih podjetij?

V času napotitve delodajalci pri nas za delavce ne plačujejo prispevkov od dejanske plače, temveč od primerljive plače, kot če bi delo opravljali v Sloveniji. Napoteni delavci praviloma prejemajo tudi dodatke, kot sta dodatek za ločeno življenje in dodatek zaradi višjih stroškov v tujini, zato so njihovi dohodki višji, kot bi enako delo opravljali v Sloveniji.

Novi zakon predvideva črtanje določbe o znižanju davčne osnove za prispevke za nekatere napotene delavce. To je namreč za napotene delavce v primerjavi z delavci, ki prejemajo enako bruto plačo v Sloveniji, pomenilo nižje pokojnine, za državo nižji priliv v pokojninsko blagajno, za sosednje države pa nelojalno konkurenco, zaradi česar je bil na ravni EU sprožen celo postopek zoper Slovenijo.

Zaradi zakonskih sprememb se bodo stroški delodajalcev povišali, zato je bil na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) lani dosežen dogovor, da bo ta del zakona uveljavljen šele z letom 2024. V tem času naj bi gospodarska združenja skupaj z ministrstvom za finance preučila možne rešitve, ki bi povečale konkurenčnost slovenskih podjetij.

"Ne bi se strinjali, da slovenska podjetja z napotenimi delavci v tujini delajo socialni damping. Države imajo napotitve različno urejene in mnoge imajo v lastnih državah za napotene posebne olajšave ali odbitke, kar podjetja, ki čezmejno opravljajo storitve, dela konkurenčna," pravijo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).

Tudi na GZS poudarjajo, da je izvoz storitev eden vitalnih interesov slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva, ki ima lahko v primeru neugodnih sprememb regulacije zelo velike negativne učinke na slovensko gospodarstvo. "Pri sprejemanju zakonodaje je treba v obzir vzet tudi vidik ohranjanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," menijo na zbornici.
 
Prav tako ne verjamejo, da slovenski izvozniki storitev predstavljajo nelojalno konkurenco tujim podjetjem, saj morajo pri napotovanju delavcev v tujino upoštevati vse delovnopravne standarde, ki veljajo v državi napotitve, in delavcem zagotavljati enake pravice, kot jih imajo delavci v tujini, vključno s plačilom za delo. 

"Ker je jasno, da spremembe omenjenega zakona pomenijo višje stroške delodajalcev, je delodajalska stran vztrajala, da se hkrati s spremembo Zakona o čezmejnem izvajanju storitev dogovorijo tudi določene spremembe na davčnem področju, ki bodo pomagale zagotoviti ohranjanje konkurenčnosti slovenskih izvoznikov storitev v tujini," dodajajo na GZS. 

Delodajalska stran je na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) po njihovih besedah popustila, ker se je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zavezalo, da bo skupaj s socialnimi partnerji našlo rešitev za ohranitev konkurenčnosti. Strokovni odbor ESS naj bi do konca aprila pripravil predlog ukrepov.

Štajerski gospodarstveniki z rešitvami

Do novele zakona so najbolj kritični štajerski gospodarstveniki. V Štajerski gospodarski zbornici so pripravili analizo učinkov sprememb zakona, ki je po besedah predsednika regijskega sveta izvajalcev čezmejnih storitev oziroma že omenjenega direktorja podjetja Dorssen Alberta Kekca pokazala, da skoraj polovica podjetij v primeru sprejetja sprememb najavlja selitev proizvodnje v tujino.

Zato so predlagali določene rešitve, med drugim ureditev po zgledu Avstrije, kjer so napoteni delavci v določenih panogah deležni 60-odstotne olajšave pri dohodnini, v njihovo dohodninsko osnovo pa se šteje samo 40 odstotkov siceršnje davčne osnove.

Drugi predlog je uporaba določil, ki že veljajo za javne uslužbence v Sloveniji. To pomeni, da naj za napotene delavce v zasebnem sektorju veljajo ista določila kot za javne uslužbence. S tem se odpravi veljavna rešitev, saj je po Kekčevih besedah diskriminatorna za delavce zasebnega sektorja, ki so napoteni na delo v tujino, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA).

Kot tretjo možnost predlagajo ureditev po zgledu Hrvaške, ki je na tujih trgih velik konkurent slovenskim podjetjem. Hrvaški delavec je po njegovih besedah upravičen do dnevnic za terensko delo v tujini, katerih namen je pokrivanje stroškov dela in prehrane v tujini, te dnevnice pa niso obremenjene z davki in prispevki.