Kartelno dogovarjanje doma in po Evropi je pogosta praksa

Kot so včeraj pojasnili na Javni agenciji za varstvo konkurence (AVK), so v preiskavi ugotovili, da naj bi se slovenska pekovska podjetja Mlinotest, Žito, Panvita, Mlinopek in Mlin Korošec dogovarjala pri določanju odkupnih cen pšenice. V sporočilu za javnost, ki so ga objavili na svoji spletni strani in o čemer je prvi poročal portal Necenzurirano.si, so zapisali, da se ugotovitve agencije se nanašajo na obdobje v drugi polovici leta 2020.

Takrat naj bi se namreč na neformalnem srečanju sestali predstavniki omenjenih podjetij in se dogovorili o odkupni ceni pšenice v letu 2020. "Stranke postopka so po sestanku tudi sprejele cenike, v katerih so vse določile enake odkupne cene za posamezne kakovostne razrede pšenice oziroma so določile odkupne cene, ki se med seboj razlikujejo zgolj minimalno," so v zvezi s tem pojasnili na AVK.

Na Žito, ki je eno od podjetij v postopku, smo se s prošnjo za pojasnila obrnili tudi v uredništvu Bloomberg Adria. V odgovoru so zapisali, da odločno zavračajo vse očitke agencije o domnevnem kartelnem povezovanju. "Menimo, da navedena odločba temelji na pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju, kar ima za posledico napačno pravno presojo, zato so zaključki AVK o obstoju kartelnega dogovarjanja nepravilni," sporočajo iz podjetja in dodajajo, da bodo zoper odločbo "uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva".

Kmetje oškodovani; na dogovore opozarjali že pred leti

Z njihovim početjem so bili oškodovani tudi kmetje. Na domnevno kartelno dogovarjanje je namreč že leta 2020 javno opozoril predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan.

"Dejstvo je, da smo kmetje in seveda potrošniki najšibkejši člen v pridelovalni verigi," na posledice takšnih dogovorov opozarja predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. Prvi mož KGZS opozarja, da tovrstne prakse kažejo na to, da trg v splošnem ne deluje, saj podobne nepravilnosti opažajo tudi na evropskem trgu.

Eden od načinov, s katerim bi lahko pripomogli k zmanjšanju tovrstnih ranljivosti kmetov in potrošnikov, bi bil po njegovem drugačen način oblikovanja odkupnih cen. "Kmetje bi si želeli takšne ureditve v pridelovalni verigi, da bi vedeli, kako so cene strukturirane," meni in dodaja, da postopek odkupa trenutno poteka po sistemu "vzemi ali pusti".

Cilj kartelov je izigravanje konkurence

Če bo aktualna odločba agencije postala pravnomočna, potem so omenjena pekovska podjetja kršila šesti člen Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) in deseti člen Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Kartelno dogovarjanje je po pojasnilih Evropske komisije (EK) in glede na ZPOmK-1 sporazum med podjetji, pri čemer je ključen namen takšnega početja. "Skupni namen podjetij, da se bodo na trgu obnašali na način, ki omejuje konkurenco," je zapisano na spletni strani komisije. Sporazum v tem primeru ne pomeni zgolj formalnopravne pogodbe, ampak je takšen tudi vsakršen ustni ali pisni dogovor. V tem primeru gre lahko za pismo predlagatelja in odgovor naslovnika, da se strinja s predlogom, t. i. gentlemanske sporazume, celo pogodbe, sklenjene prek pooblaščencev, ter pogodbe, ki ne veljajo, a povzročajo pravne in ekonomske učinke.

Na spletni strani Evropske komisije je zapisano tudi, da kartel predstavlja skupina med seboj neodvisnih podjetij, ki se združijo z namenom določanja cen, omejitve proizvodnje ali delitve trga in strank. Namesto nastopa na trgu oziroma svobodne konkurence se udeleženci kartela zanašajo na medsebojni dogovor o povezanem in usklajenem podjetniškem delovanju.

Lani v EU za 188 milijonov glob

Boj proti kartelom je posebna vrsta protimonopolnega delovanja, še pojasnjujejo na EK. "Namesto da bi tekmovali med seboj, se člani kartela zanašajo na dogovorjeno delovanje drug drugega, kar zmanjšuje njihovo motivacijo za zagotavljanje novih ali boljših izdelkov in storitev po konkurenčnih cenah ali pogojih," o negativnih posledicah za potrošnike opozarjajo z EK.

Navedeno je seveda tudi glavni razlog, zakaj so karteli v okviru evropskega in tudi slovenskega prava nezakoniti. V boju proti tej škodljivi praksi je komisija samo v zadnjih šestih letih podjetjem s kartelno kartoteko izrekla za 4,5 milijarde evrov glob, od tega lani za dobrih 188 milijonov evrov. Komisija je imela v minulem letu devet odprtih postopkov preiskav tovrstnega dogovarjanja, ki so trenutno v različnih fazah, še pojasnjujejo iz Bruslja.

V treh primerih pa je EK že izrekla kazni. To je storila v primeru portugalskih telekomunikacijskih operaterjev Telefonica in Pharol, ki je zanimiv zaradi tega, ker sta si podjetji poskušali razdeliti trg telekomunikacijskih storitev na Iberskem polotoku, in sicer tako, da ne bi tekmovali. Odmeven je bil tudi lanski primer nedovoljenega dogovarjanja med podjetji Sunpor, Synbra, Synthomer, Synthos in Trinseo, ki so se na področju kemične industrije dogovarjala za nakupe stirena. Za nemški podjetji Crown in Silgan pa je EK julija ugotovila, da sta se dogovarjali glede prodaje kovinske embalaže.

Google z najvišjo kaznijo doslej

Doslej najvišja kazen iz naslova nedovoljenih tržnih praks je bila v Evropi izrečena lani jeseni, ko je evropsko sodišče zavrnilo pritožbo ameriškega tehnološkega giganta Google in ga kaznovalo z doslej rekordno globo v višini 4,1 milijarde evrov. Komisija je ameriškemu podjetju očitala, da je uvedlo nezakonite omejitve za proizvajalce mobilnih naprav in operaterje mobilnih omrežij, in sicer z namenom, da bi si zagotovilo monopolni položaj svojega iskalnika.

Čeprav v tem primeru ni šlo za klasično kartelno dogovarjanje, saj so evropske oblasti zaznale indice monopolnega delovanja, je zanimivo, da so izrečene globe zoper ameriškega giganta na evropskem trgu v zadnjih desetih letih narasle na rekordnih 8,25 milijarde evrov.

Z vidika kartelnega dogovarjanja pa je bila najvišja kazen izrečena leta 2016, ko je komisija proizvajalcem tovornjakov MAN, Volvo/Renault, Daimler, Iveco in DAF naložila kazen v višini 2,93 milijarde evrov. Komisija je v poročilu zapisala, da so se omenjena podjetja kar 14 let dogovarjala glede cen srednjih in težkih tovornjakov, načrtovanih uvedb tehnologij za znižanje škodljivih izpustov in prenosa stroškov razvoja na kupce.

Zelo odmeven primer dogovarjanja, v katerega je bil vključen tudi slovenskih farmacevt Krka, je razkrila preiskava iz leta 2009. Komisija je takrat pod lupo vzela ravnanje francoskega farmacevta Servier in njegovo sklepanje pogodb s podjetji, med katerimi je bila tudi novomeška Krka. Pojavil se je namreč sum enostranskega ravnanja in sklepanja sporazumov, ki bi imeli lahko za posledico preprečitev vstopa generičnega perindoprila na trge držav članic EU.

Preiskava, ki se je zaključila leta 2014, naj bi pokazala, da je Servierju s patentnimi tožbami in kasnejšimi dogovori uspelo omejiti ali preprečiti vstop proizvajalcev generičnih zdravil na trg. Krki pa je EK kot eni od strank v dogovorih naložila plačilo desetih milijonov evrov kazni. Krka je kazen plačala, a se tudi pritožila na sodišče EU, ki je kazen leta 2018 razveljavilo in domačemu farmacevtu tudi vrnilo denar.

Največja globa v Sloveniji pa je bila s strani AVK naložena slovenskim žičničarjem. Šest slovenskih žičničarjev – RTC Krvavec, Unior Kovaška industrija, ATC Kanin Bovec, Hotel Cerkno, ŠC Pohorje in RTC Žičnice Kranjska Gora – se je po ugotovitvah agencije iz leta 2010 deset let dogovarjalo o cenah smučarskih vozovnic, zato jim je AVK izdala globe v skupni višini 800 tisoč evrov, odgovorne osebe v teh podjetjih pa so morale plačati 120 tisoč evrov kazni.

Razvpit primer slovenskih trgovcev z vozili

Kot je razvidno, imamo tudi v Sloveniji relativno bogato zgodovino tovrstnega nezakonitega početja. V lanskem letu je bil tako zelo odmeven primer kartelnega dogovarjanja v avtomobilski industriji oziroma med avtomobilskimi trgovci znamke Renault. Varuh konkurence je takrat ugotovil, da so podjetja Renault Nissan Slovenija, Avtohiša Real, Avtohiša Malgaj, Pleško Cars in Avtoservis Kalan pri popravilih oziroma vzdrževanju vozil znamke Renault več kot deset let delovala usklajeno in s tem kršila pravila konkurence. Podjetja so kršila zakon na način, "da so prikrojevala ponudbe, določala cene, razdelila naročnike ter izmenjevala poslovno občutljive informacije", je takrat ugotavljala AVK. To je bil tudi doslej najdlje trajajoč odkrit primer kartelnega dogovarjanja pri nas.

Zanimiv je tudi primer dogovarjanja veletrgovcev z zdravili iz leta 2013, ko je AVK ugotovila, da sta se Kemofarmacija in Salus od leta 2007 naprej dogovarjala glede določanja cen zdravil na debelo, oddaji ponudb za dobavo zdravil javnim lekarniškim zavodom in razdelitvi trga oziroma javnih naročil za dobavo zdravil javnim lekarniškim zavodom. Leta 2015 je vrhovno sodišče v postopku revizije potrdilo navedbe agencije, s čimer je odločba postala pravnomočna.

Kot kažejo omenjeni primeri, so najhujše kršitve povezane s praksami določanja cen, omejevanja proizvodnje ali prodaje, razdelitve trga ali virov nabave ter podelitve teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali tretjim osebam.

Ključen program prizanesljivosti

V primeru kršitev je zagrožena globa, ki znaša za pravne osebe in za samostojne podjetnike do deset odstotkov letnega prometa. Odgovorne osebe pravne osebe se kaznujejo za prekršek z globo od pet do 30 tisoč evrov, pojasnjujejo na spletni strani AVK. Uničevanje ali skrivanje dokazov pa se lahko kaznuje z globo do pet tisoč evrov. Slovenska zakonodaja je v tem pogledu zelo podobna predpisom ostalih držav EU.

V zvezi s tem je zanimiv instrument vloga za odpustitev oziroma znižanje globe, ki vlagatelju oziroma stranki v postopku omogoča ugodnosti iz programa prizanesljivosti. Skladno s tem programom so udeleženci kartelov, ki po cilju sodijo med omejevalne sporazume, lahko deležni ugodnejše obravnave v postopku o prekršku. Stranka, ki vloži takšno pobudo, nato v postopku sodeluje z AVK, in sicer tako, da ji razkrije svojo udeležbo v obravnavanem sporazumu in ji obenem tudi predloži dodatne dokaze, ki dokazujejo predmetno kršitev.

AVK je v zvezi s tem zapisala, da program prizanesljivosti pri obravnavi najhujših kršitev pravil varstva konkurence (karteli) predstavlja "enega od ključnih orodij za zaznavo tovrstnih ravnanj".

AVK za minulo leto še ni izdala letnega poročila, kar običajno stori v februarju, medtem ko je v tistem iz leta 2021 zapisano, da je agencija "obravnavala 55 upravnih zadev, od teh je večina predstavljala obravnavo upravnih zadev na zahtevo stranke (39), 16 upravnih zadev pa je bilo obravnavanih po uradni dolžnosti".

V zvezi z aktualnim postopkom je pomembno izpostaviti dejstvo, da odločba še ni pravnomočna, kar pomeni, da imajo stranke v postopku pravico do sodnega varstva.

Prošnjo za dodatna pojasnila smo v uredništvu Bloomberg Adria naslovili tudi na AVK, vendar njihovega odziva doslej še nismo prejeli.

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar