Tujci pri nas za odprtje podjetja porabijo mesece, na Otoku štiri ure

Delež delovno aktivnega prebivalstva se v Sloveniji konstantno zmanjšuje, demografski trendi, kot sta staranje prebivalstva in umirjanje priseljevanja, pa bodo iskanje kadrov še otežili. Država in podjetja bodo morali ponujati vedno boljše okolje, zaradi katerega bi nekdo izbral prav Slovenijo, menijo kadrovniki. Pri pridobivanju dovoljenj v Sloveniji pa tujci naletijo na velike birokratske ovire, tudi pri ustanavljanju podjetja. 

V Združenem kraljestvu gre vse na daljavo

"V Združenem kraljestvu traja postopek za odprtje podjetja okrog 30 minut, vse pa se zgodi prek vladne spletne strani," pravi Boštjan Čeh, ki je v Londonu registriral svetovalno podjetje. V sklopu postopka tudi izberete, ali odpirate njihov približek našemu s. p. ali družbo z omejeno odgovornostjo.

"Vse podatke lahko vneseš sam, registracija stane 12 funtov. Odobritev dobiš v roku štirih ur; če torej vlogo oddaš do 12. ure, še v istem dnevu oziroma v roku 24 ur," pojasnjuje Čeh. Kot dodaja, se lahko odločite za enega od spletnih posrednikov, ki za odprtje podjetja in druge storitve ponujajo različne pakete, ki stanejo od 12 do 170 funtov.

"Uredijo tudi registracijo davčne številke, kar je sicer zelo enostavno prek spleta in traja od pet do sedem dni," dodaja Čeh. Pri nas pridobitev davčne številke traja vsaj mesec dni. Davčno številko na Otoku sicer potrebujejo podjetja, katerih letni promet preseže 85 tisoč funtov. Za nerezidente Združenega kraljestva spletni posredniki stranki omogočijo souporabo njihovega naslova za registracijo.

Prek spleta je Čeh odprl tudi bančni račun, in sicer je postopek končan v roku od enega do 14 dni, odvisno od banke. "Vse gre na daljavo. Stvari so bistveno hitrejše in digitalizirane, kar je pri nas nemogoče," je kritičen Čeh.

Državljani tretjih držav pri nas daleč na slabšem

Če se druge države borijo za čim večjo poenostavitev birokracije, Slovenija zaostaja. V Združenem kraljestvu je namreč postopek odprtja podjetja praktično enak tako za angleške državljane kot za tujce. Pri nas ni tako. Še posebej kompleksna je situacija pri državljanih tretjih držav, ki pri nas najpogosteje zaprošajo za delovna dovoljenja. Preverili smo, kakšen je trenutno postopek za tujce, ki odpirajo podjetje pri nas.

Tujci, ki so državljani Evropske unije (EU), Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali Švicarske konfederacije, imajo prost dostop na slovenski trg dela in se tudi lahko zaposlijo ali samozaposlijo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani. Kljub temu mora tujec pridobiti slovenski EMŠO in davčno številko. 

"Zahtevo za pridobitev številke EMŠO naslovi na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ), medtem ko zahtevo za davčno številko naslovi na kateri koli finančni urad," pojasnjujejo v odvetniški pisarni Prus Pipuš, kjer so nam pomagali z informacijami glede samozaposlovanja tujcev.

Tujcem iz tretjih držav pa vstop v našo državo ter bivanje, zaposlitev in delo omogoča enotno dovoljenje, in sicer po načelu "vse na enem mestu". Enotno dovoljenje združuje in nadomešča dovoljenje za prebivanje, ki so ga prej izdajale upravne enote, in delovno dovoljenje, ki so ga izdajali na ZRSZ. Omenjeno dovoljenje tako potrebuje vsak, ki se želi pri nas zaposliti ali odpreti s. p.

"Vendar se lahko tudi državljani tretjih držav samozaposlujejo brez enotnega dovoljenja, če gre za določeno vrsto dejavnosti (npr. poklicni športniki, predavatelji ...) in če imajo urejeno prebivanje v Sloveniji," dodajajo odvetniki. Enotnega dovoljenja ne potrebujejo tudi vsi tisti, ki pri nas prebivajo na podlagi dovoljenja za stalno bivanje in dovoljenja za začasno bivanje (za tujca slovenskega rodu, za žrtve trgovine z ljudmi ali žrtve nezakonitega zaspolovanja).

Vlogo za enotno dovoljenje tujec vloži na upravni enoti (UE) ali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v matični državi. Nato ZRSZ na zahtevo UE po uradni dolžnosti preveri, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za posamezno vrsto dovoljenja in izda soglasje k enotnemu dovoljenju.

Pozor, čeprav zakonodaja dopušča, da se tujci iz tretjih držav brez posebnih dovoljenj registrirajo kot samostojni podjetniki, pa jim ta ne omogoča, da se v Sloveniji tudi samozaposlijo. "Samozaposlen je šele s prijavo v socialna zavarovanja, zato je pridobitev enotnega dovoljenja za samozaposlitev nujna," dodajajo v odvetniški pisarni.

Kako registrirati s. p.?

Prvi korak za odprtje s. p. je registracija oziroma vpis v Poslovni register Slovenije. Za to so potrebni naslednji dokumenti in informacije:

• veljaven osebni dokument,
• slovenska davčna številka,
• overjena izjava lastnika objekta (če potencialni podjetnik ni lastnik ali solastnik objekta na poslovnem naslovu),
• predlagan datum vpisa,
• firma in podatki o sedežu 
• dejavnosti, ki jih bo podjetnik opravljal (portal SPOT nudi orodje za pomoč pri določanju dejavnosti)

 

Drugi korak je prijava na finančni urad (Furs). Podjetnik mora v osmih dneh po vpisu v poslovni register sporočiti davčnemu uradu naslednje podatke:

• število in lokacije poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
• poslovne enote doma in v tujini,
• kapitalske naložbe doma in v tujini,
• številke računov v tujini,
• povezane osebe,
• oseba, ki vodi poslovne knjige,
• način vodenja knjig in v zvezi s tem priglasitev ugotavljanja davčne osnove (npr. vodenje knjig po dejanskih stroških ali vodenje knjig z upoštevanjem normiranih odhodkov),
• davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti.

 

Tretji korak je prijava v obvezna socialna zavarovanja. "V obvezna socialna zavarovanja morajo biti vključeni tudi samostojni podjetniki in družbeniki, ki so poslovodne osebe, če niso zavarovani po drugi, prednostni podlagi za polni delovni čas," opozarjajo v odvetniški pisarni Prus Pipuš. 

Pri odpiranju bančnega računa treba navesti razlog

Praviloma lahko tuji državljan pri nas odpre bančni račun na podlagi veljavnega potnega lista in davčne številke, tako slovenske kot svoje države. Banke ne ločujejo med državljani EU in tretjih držav, za vse veljajo enaka pravila. Stranka mora navesti tudi razlog odprtja računa, vedno pa stvari ureja fizično. "Če navede ekonomski interes, potem zahtevamo od nje dokazila (npr. pogodbo o zaposlitvi)," pravijo na Novi Ljubljanski banki (NLB). Prav tako stranka dodatna dokazila potrebuje za dokazovanje davčnega rezidenstva. 

Poleg obveznih matičnih podatkov morajo pri NLB tujci predložiti še dovoljenje za prebivanje ali dovoljenje za začasno prebivanje iz drugih utemeljenih razlogov (41. člen Zakona o tujcih), potrdilo o prijavi prebivanja državljanov iz držav članic EU in EGP ali enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Pri Novi KBM pa mora posameznik, ki dela v Sloveniji, banki dostaviti naslednje dokumente:

• kopija potrdila o davčnem rezidentstvu v Sloveniji, ki ga izda Furs, in kopija pogodbe o zaposlitvi, ali izvirnik potrdila delodajalca o zaposlitvi, ali kopija pogodbe o opravljanju storitev, vse sklenjeno s podjetjem, registriranim v Sloveniji, ALI
• če potencialni imetnik računa ne more predložiti potrdila o davčnem rezidentstvu v Sloveniji, se to lahko nadomesti s predložitvijo kopije pogodbe o zaposlitvi, ali z izvirnikom potrdila delodajalca o zaposlitvi, ali s kopijo pogodbe o opravljanju storitev, ki je sklenjena/veljavna najmanj 12 mesecev (takšna pogodba nadomešča potrdilo o davčnem rezidentstvu), ALI
• izpisek iz sodnega registra (AJPES), da je oseba samostojni podjetnik, ki se šteje kot dokazilo o zaposlitvi.

Posameznik, ki je upravičen do denarnih prejemkov pravic iz javnih sredstev, mora banki dostaviti uraden dokument (kopijo), s katerim izkazuje upravičenost do socialnih transferjev.