Stopnja brezposelnosti v evrskem območju še naprej upada, tako da je bila oktobra s 6,5 odstotka rekordno nizka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. To je 0,1 odstotne točke manj kot septembra. V Sloveniji je bila anketna brezposelnost 4,1 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot septembra in 0,6 odstotne točke manj kot oktobra lani, sporoča statistični urad Surs.
V medletni primerjavi je bila oktobrska stopnja brezposelnosti v državah z evrom 0,8 odstotne točke nižja, v celotni sedemindvajseterici pa 0,6 odstotne točke. Glede na lanski oktober se je število brezposelnih v Evropski uniji (EU) zmanjšalo za 1,158 milijona, v evrskem območju pa za 1,053 milijona.
Po podatkih Eurostata, ki pri izračunu uporablja anketno metodo, po stopnji brezposelnosti na vrhu vztrajata Španija (12,5 odstotka) in Grčija (11,6 odstotka), sledijo Ciper (osem odstotkov), Italija (7,8 odstotka) in Švedska (7,3 odstotka) ter Latvija in Francija (7,1 odstotka).
Najnižje stopnje brezposelnosti so medtem še naprej na Češkem (2,1 odstotka), v Nemčiji in na Poljskem (trije odstotki) ter na Malti (3,1 odstotka). Po oceni državnih statistikov je bilo v Sloveniji brezposelnih okoli 43 tisoč ljudi, kar je bilo sicer zaradi izteka sezonskih zaposlitev in ob pritoku iskalcev prve zaposlitve približno dva tisoč oseb več kot septembra.
Brezposelnost med mladimi mnogo višja od splošne
Stopnja brezposelnosti mladih v EU je bila 15,1-odstotna, v evroobmočju pa 15-odstotna. Septembra je bila v obeh območjih pri 15,2 odstotka, enaka je bila tudi oktobra lani. Tudi v tem primeru sta daleč spredaj Španija (32,3 odstotka) in Grčija (27,3 odstotka). Sledita Italija (23,9 odstotka) in Švedska (21,6 odstotka).
Na drugem delu lestvice sta Češka (5,7 odstotka) in Nemčija (5,8 odstotka). Oktobrskega podatka za Slovenijo Eurostat še ni objavil, septembra pa je bila stopnja brezposelnosti med mladimi 9,5 odstotka.
"Že zdaj prihajajo po kadre k nam in še huje bo"
Tako pravi Luka Peter Medved, direktor prodaje pri agenciji Adecco, ki je bil gost na Bloomberg Adria TV. Kot pravi, so težave na trgu dela izjemne in se jih niti ne zavedamo dovolj. "Ni profilov, pri katerih slovenski delodajalci ne bi imeli težav. Te so še posebej velike pri tehničnih profilih in pri fizičnih delavcih, torej skladiščnikih, proizvodnih delavcih in podobno," našteva Medved.
Kot pravi, se podjetja vedno bolj zavedajo in so primorana tekmovati na trgu za deficitarne poklice, zato morajo ponuditi primerne plačne pakete. "Država to ureja z dviganjem minimalne plače, bo pa treba storiti še več, če bomo želeli ostati konkurenčni na evropskem trgu dela," opozarja Medved.
Poleg tega sogovornik opaža, da slovenski izobraževalni sistem ne gre v korak s časom in potrebami slovenskega gospodarstva. "Podjetja morajo kadre izobraževati sama, da dobijo tisto, kar dejansko potrebujejo," pravi Medved.
Prepričan je, da bo kadrov vedno manj in da se ta težava ne bo rešila. "Morda primanjkuje zavedanja, da tekmujemo lokalno, regionalno in mednarodno. Država in podjetja bodo morala ponujati vedno boljše okolje, zaradi katerega bi nekdo izbral prav Slovenijo. Že zdaj prihajajo po kadre k nam in še huje bo," je jasen Medved.
V Združenih državah Amerike (ZDA) se trg dela že ohlaja
Američani, ki izgubijo službo, imajo več težav pri iskanju nove na trgu dela, ki se postopoma ohlaja, kažejo najnovejši podatki ministrstva za delo. Ekonomisti v zadnjih tednih pozorneje spremljajo to postavko, saj služi kot pokazatelj, ali prihaja recesija. Čeprav število ljudi, ki se po izgubi službe prijavi na uradu, v zadnjih dveh mesecih narašča, je še vedno blizu zgodovinskih najnižjih vrednosti.
Letošnje agresivno povišanje obrestnih mer Federal Reserve še ni občutno prizadelo trga dela, medtem ko jih drugi deli gospodarstva že občutijo. Predsednik Feda Jerome Powell je v sredo dejal, da povpraševanje po delavcih še vedno močno presega ponudbo.
.webp){kind=icon}
