Kaj je prva dama Evrope glede energetske krize predlagala komisiji?

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v današnjem nagovoru Evropski parlament pozvala k radikalnim korakom za zajezitev energetske krize, ponovno poudarila pomen racionalizacije potrošnje energije in napovedala 'boj' energetskim podjetjem z visokimi dobički. Poleg tega je spregovorila tudi o dosežkih v preteklem letu in ciljih komisije za prihodnje.

Von der Leyen je kritizirala pretekle subvencije EU za fosilna goriva in pozvala k večjim naložbam v obnovljivo energijo. V ta namen je napovedala dodatne tri milijarde evrov za pomoč pri izgradnji trga vodika, ki naj bi po njenih besedah rešil Evropo.

"Podnebne spremembe so vplivale tudi na evropske potrebe po energiji, pri čemer so vročinski valovi med drugim povečali povpraševanje po elektriki," ocenjuje von der Leyen. V boju proti posledicam podnebnih sprememb bo EU tudi podvojila zmogljivosti za gašenje požarov. Povečali naj bi predvsem letalsko floto.

"Nobena država se ne more sama boriti proti uničujoči sili ekstremnih vremenskih pojavov," je dejala predsednica komisije. Poudarila je tudi, da načrt "Next Generation EU" prinaša razbremenitev za evropsko gospodarstvo in stalen tok naložb v trajnostne vire energije, kot so sončne elektrarne in vetrnice.

Z omejitvijo dobičkov podjetij bo priteklo 140 milijard evrov

Po besedah von der Leyen bodo uvedli tudi novo, izredno dajatev za podjetja v industriji nafte, plina, premoga in rafinerij v višini najmanj 33 odstotkov njihovega "dodatnega" dobička. Dodatno bi tako obdavčili dobiček pred obdavčitvijo v proračunskem letu 2022, ki za več kot 20 odstotkov presega povprečje zadnjih treh let. Omenjeni ukrepi naj bi Evropski uniji prinesli dodatnih 140 milijard evrov.

Po njeni oceni se je sicer evropski trg plina dramatično spremenil: Namesto plina, ki je prišel po plinovodih, zdaj prihaja vse več utekočinjenega plina LNG, pri tem pa se po njenih besedah ni spremenilo merilo uspešnosti, ki se uporablja na trgu plina.

"Potrebujemo celovito reformo trga elektrike, saj ta ne deluje več," pravi von der Leyen. Predlog komisije predvideva omejitev prihodkov podjetij na največ 180 evrov na megavatno uro proizvedene elektrike. To bo veljalo za tržne prihodke proizvajalcev, ki uporabljajo vetrno, sončno, jedrsko ali geotermalno energijo. Enako bo veljalo za podjetja, ki uporabljajo biomaso, pri čemer je biometan izvzet, odpadke, lignit, surovo nafto ali naftne derivate.

Obvezno zmanjšanje porabe

V EU je ruski plin lani predstavljal 40 odstotkov uvoženega plina, danes pa se je po njenih besedah ta delež zmanjšal na devet odstotkov.  Kot je dejala von der Leyen, se je Evropa od Rusije preusmerila k zanesljivim dobaviteljem: ZDA, Norveški, Alžiriji in drugim državam.

Hkrati je prva dama Evrope poudarila, da je treba kljub delovanju evropskega sistema skupnih skladišč plina stremeti k zmanjšanju porabe. "Skladišča so polna v višini 84 odstotkov, presegamo cilj. A žal to ne bo dovolj. Z zmanjšanjem porabe v urah, ko je ta največja, bodo zaloge trajale dlje, znižale pa se bodo tudi cene. Zato predlagamo ukrepe za države članice, kako naj zmanjšajo porabo," je povedala von der Leyen.

O ukrepu obveznega zmanjšanja porabe energije je ugibal že Bloomberg, ki je pridobil osnutek njenega govora. Glede na osnutek naj bi bil cilj zmanjšanja skupne porabe v višini deset odstotkov, obvezno pa bi morale države zmanjšati porabo za pet odstotkov takrat, ko je povpraševanje največje. 

Glede na predlog uredbe, ki ga je pridobila STA, komisija predlaga obvezno zmanjšanje porabe elektrike za pet odstotkov v času največje porabe. Gre za najmanj deset odstotkov ur v mesecu, ko je pričakovati najvišje cene elektrike. Uredba obenem vsebuje tudi zmanjšanje splošne porabe elektrike za deset odstotkov glede na povprečno porabo med 1. novembrom in 31. marcem v zadnjih petih letih.

Izredno srečanje 30. septembra

Komisija obenem pripravlja ukrepe za olajšanje težav, ki jih imajo energetska podjetja zaradi velikih nihanj cen elektrike, ki povzročajo likvidnostne težave podjetij. Za uvedbo tovrstnih varovalk si močno prizadeva tudi slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Predloge bodo ministri EU, pristojni za energetiko, obravnavali na izrednem zasedanju 30. septembra, ki ga je sklicala predsedujoča Češka. 

Komisija naj bi se dogovarjala tudi s finančnimi regulatorji glede likvidnostnih državnih pomoči podjetjem. Evropski organ za vrednostne papirje in trge je med drugim zapisal, da "aktivno preučuje, ali so poleg nadzornega spremljanja potrebni kakršni koli regulativni ukrepi".

Več držav je sicer že sprejelo določene ukrepe za podporo energetskim podjetjem, da se primer "Lehman Brothers" ne bi ponovil v energetskem sektorju. O morebitnih ukrepih glede likvidnosti na evropski ravni naj bi Evropska komisija še razpravljala.

"Čarobne palice, ki bi cene vrnila na predvojno raven, ni. Vendar lahko s ciljno usmerjenim svežnjem za izredne razmere zmanjšamo pritisk na cene in pomagamo državljanom," je dejal evropski komisar za energijo Kadri Simson.

Slovenski poslanci z govorom delno zadovoljni

Milan Zver iz stranke SDS, ki je v evropskem parlamentu del stranke EPP, pozdravlja vsestransko podporo Ukrajini, zadovoljen je bil tudi s tem, da je von der Leyen poudarila pomembnost tega, da se znebimo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Po drugi strani pa je Zver opozoril, da ne ve, "kako bomo prebrodili mrzlo zimo in se ognili lakoti, ki stari celini grozi po več kot 60 letih".

Evroposlanec Matjaž Nemec iz stranke SD (S&D) poudarja, da bodo bolj kot besede ključna konkretna dejanja Unije. Pozdravil je tiho svarilo "ekstremističnim politikam, da zanje v našem prostoru ni mesta". Podobno je tudi njegov strankarski kolega Milan Brglez zadovoljen, da je von der Leyen napovedala boj proti vojnemu dobičkarstvu in špekuliranju na račun visokih cen hrane, energentov in električne energije. Oba sta pogrešala trdnejšo zavezo za pomoč najranljivejšim skupinam prebivalstva. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar