Gospodarski načrt: Trump proti Harris

"Nisem komunistka, obljubljam vam, da bom ravnala pragmatično," je demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris na sredinem dogodku v Pennsylvaniji zavrnila kritike tekmeca in obenem prvič javno opredelila izhodišča svojega ekonomskega programa. Boj za položaj prihodnjega ameriškega predsednika na čelu najmočnejšega gospodarstva na svetu z oktobrom vstopa v sklepno fazo. Oba kandidata sta v boju za glasove neopredeljenih v ključnih (battleground) zveznih državah snela rokavice in izpostavila poudarke svoje vodstvene vizije.

Javnomnenjske ankete kažejo, da je gospodarstvo pri vrhu skrbi ameriškega volivca, kar je sicer voda na mlin Donaldu Trumpu. A ta na področju ekonomske politike izgublja doslej ključno prednost pred Harris, kažejo podatki televizije CBS. Podpredsednica administracije Joeja Bidna se namreč na račun dobre kondicije ameriškega gospodarstva, rahljanja denarne politike in posledične pocenitve življenja prebija v ospredje.

Višje carine, nižji davki

Dan pred govorom demokratke je imel podoben nastop njen republikanski izzivalec. "Vzeli bomo njihove tovarne," je Trump na zborovanju v Georgii pompozno opredelil cilj svoje gospodarske politike. Njegovo gospodarsko agendo sicer opredeljuje znižanje davčne stopnje za premožne in davka od dohodka pravnih oseb z 18 na 21 odstotkov, navaja Bloomberg.

Poenostavitev bi doletela tudi sistema obdavčitve dohodkov fizičnih oseb na zvezni ravni, pri čemer bi tisti na vrhu plačnih lestvic plačevali 30 odstotkov, preostali pa 15.

Če bo po novembrskem supertorku prevzel vajeti Bele hiše, bo tekmece prve ekonomije sveta udaril s kazenskimi dajatvami v razponu od 20, 60 pa vse do 100 odstotkov, pravi. Carine poleg davkov zasedajo osrednjo mesto Trumpovega programa.

Te so po njegovem sredstvo trgovinske vojne in vzvod zaščite delovnih mest v ameriški proizvodnji hkrati. V prvem primeru gre za izvajanje pritiska na geopolitično tekmico Kitajsko in omejevanje njenega ekonomskega vzpona. Uspešen prehod kitajskega gospodarstva od nepremičninskega trga in proizvodnje cenenih izdelkov na tisto z visoko dodano vrednostjo temelji na osvajanju razvitih trgov Evrope in ZDA.

Udari tam, kjer najbolj boli, se glasi načelo Trumpove trgovinske politike. Toda nekdanji predsednik, ki je kitajskega voditelja Xi Jinpinga cinično naslovil kot "dobrega prijatelja", namerava s carinami v ZDA vrniti tudi "na tisoče in tisoče podjetij in več tisoč milijard dolarjev bogastva", je zatrdil v Georgii.

Trumpovi gospodarski načrti, utemeljeni na restriktivnih carinah, so izrazito protekcionistični in bi po ocenah ekonomistov znova okrepili inflacijske pritiske. Tiste, ki jih je centralna banka Federal Reserve po štirih letih grenkega zdravila visokih obrestnih mer nazadnje le obrnila v negativni trend. Toda Trump se ne da, saj je kritiki navkljub napovedal, da bo "odpravil inflacijo in Ameriko ponovno naredil cenovno dostopno".

 

Posebna industrijska območja

"Ameriških delavcev ne bo več skrbelo, da bi izgubili svoja delovna mesta v tujini," je dejal Trump in napovedal nekaj, kar spominja na slabo prikrito vojno napoved. "Namesto tega bo druge države skrbelo, ali bodo izgubile svoja delovna mesta v Ameriki."

Nad trgovinsko vojno, v katero se na račun e-vozil te dni zapletata Kitajska in Evropska unija, v republikanski stranki niso navdušeni. Vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell je kmalu po Trumpovi napovedi dejal, da "ni naklonjen carinam".

Ena od novosti, ki jo je v tej smeri predlagal republikanec, je tudi oblikovanje posebnih območij z nižjimi davki in ohlapnejšimi predpisi, navaja televizija CBS. Trump meni, da bi s tem ameriška podjetja spodbudili k ohranjanju proizvodnje na domačih tleh.

 

Stari novi Trump

Trumpova bodoča ekonomska politika je tako kvečjemu nadaljevanje doktrine iz prvega mandata leta 2017. Kar pa lahko služi kot napoved obetov v drug, ki niso najboljši. Trumpovo predsedovanje se je po ocenah stroke leta 2021 sklenilo z vprašljivimi posledicami za ameriško gospodarstvo. Ekonomisti z uglednega Harvarda in Svetovne banke so o učinku njegove trgovinske vojne zapisali, da je bil "v najboljšem primeru neuspešen, morda celo rahlo negativen".

Nekdanji predsednik se je sicer večkrat pohvalili, da je na račun svojih menedžerskih sposobnosti ZDA zagotovil največji ekonomski razcvet v zgodovini.

A podatki kažejo drugačno sliko, saj se je ameriško gospodarstvo v štirih letih okrepilo za komaj 700 milijard dolarjev oziroma v povprečju za odstotek letne rasti, kar je najmanj od konca druge svetovne vojne. Tudi stopnja brezposelnosti je v začetku leta 2020 s 14,7 odstotka dosegla 90-letno najvišjo vrednost, s čimer se je dotaknila ravni iz časa velike depresije. Poročilo kot razlog za klavrn izkupiček navaja prav carine, ki so "imele stalen in opazno negativen učinek na zaposlovanje."

Toda med kandidatoma so tudi vzporednice. Ena takšnih je obdavčenje napitnin, pri čemer tako Trump kot Harris nameravata odpraviti zvezni davek na napitnine. Predlog je junija sicer prvi predlagal Trump, avgusta pa se je zanj zavzela tudi kandidatka demokratske stranke. Od napitnin so odvisni okoli štirje milijoni oziroma 2,5 odstotka delavno aktivnih Američanov, toda spremembo bi na zvezni ravni moral potrditi še kongres.

Dedinja 'bidenomike'

Podpredsednica Harris, ki ji podpora po obrestnem rezu Feda raste na račun 'dividend' pozitivnih rezultatov ekonomske politike predsednika Bidna, je v svojem govoru v Pennsylvaniji prvič javno in scela predstavila svojo gospodarsko agendo.

Če Trumpova napoved višjih carin in nižjih davkov povzema njegov prvi mandat, potem so ekonomske domislice Harris nadaljevanje socialno obarvane in fiskalno radodarne bidenomike.

Program, ki ga je opredelila kot "gospodarstvo priložnosti", zajema znižanje stroškov in povečanje gospodarskih priložnosti za Američane iz nižjega in srednjega razreda z ukrepi, kot so davčne olajšave ter pocenitev zdravil na recept. Za napovedane ukrepe, ki se podobno kot pri Trumpu osredotočajo na krepitev industrijske baze ZDA, bi njena administracija porabila 100 milijard dolarjev.

Bloomberg navaja, da je odbor za zvezni proračun izračunal, da bi se primanjkljaj ZDA ob predsedovanju Harris v naslednjih letih povečal za 1.700 milijard dolarjev. Ta je na očitek odgovorila, da bi lahko stroške programov nadomestili z zvišanjem davkov za premožnejše in pravne osebe (na 28 odstotkov). In si tako prislužila strupeno etiketo komunistke, s katero jo je retorično klofnil Trump.

Pragmatična komunistka Harris  

'Tovarišica' Harris je svoj ekonomski program podkrepila z napovedjo, da bi njena administracija z davčnimi olajšavami spodbudila naložbe in ustvarjanje delovnih mest v industriji. Njena pragmatična ideja krepitve konkurenčnosti ameriškega gospodarstva je v nasprotju s Trumpovimi carinskimi omejitvami razvojno naravnana.  

V 82-stranskem manifestu Harris napoveduje posebno davčno olajšavo 'Amerika naprej' (America Forward), s katero bi zagotovila tehnološki razvoj ameriškega gospodarstva, ki bi se lahko enakovredno kosalo s Kitajsko in EU. V njem je namreč pretežno govora o spodbujanju razvoja umetne inteligence, biotehnologije, vesoljske tehnologije, tehnologije veriženja blokov, čipov in jedrske energije.

Podobno kot pri agendi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter namer kitajskega predsednika Xi Jinpinga pomembno mesto zavzema krepitev varnosti v vseh pogledih, tudi gospodarske oziroma surovinske. Harris zato predlaga oblikovanje strateške zaloge redkih zemljin, ki se uporabljajo za izdelavo kritičnih izdelkov gospodarstva 21. stoletja in zajemajo vse od baterij do sodobnega orožja.

"Sem kapitalist, ki verjame v svobodne in poštene trge," je Harris, potomka Indijke in Jamajčana, kljubovalno poudarila v svojem sredinem govoru, s čimer je vrnila udarec Trumpovim obešenjaškim očitkom, da je komunistka, ter hkrati ošvrknila njegovo idejo o zaostrovanju carinske vojne s tekmicami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar