Ali bomo za pokojnine lahko varčevali bolj tvegano?

"Predpisane konservativne naložbene politike omejujejo upravljavce pokojninskih skladov, zato ne morejo investirati v naložbe, ki bi bile potencialno donosnejše," je donos skladov, ki upravljajo denar v drugem pokojninskem stebru, komentiral državni sekretar Igor Feketija. Tako so na ministrstvu razmišljali o četrti kategoriji varčevanja, ki bi lahko bila nekoliko bolj tvegana.

Naložbena politika pokojninskih skladov je bila nazadnje spremenjena z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) leta 2016. Od takrat lahko varčevalci v drugem pokojninskem stebru varčujejo v skladih življenjskega cikla. Poznamo tri kategorije tveganosti glede starost: dinamični, uravnoteženi in zajamčeni.

Prvi, dinamični podsklad, ima najbolj agresivno naložbeno politiko, drugi, preudarni podsklad, zasleduje bolj preudarno naložbeno politiko, tretji podsklad je zajamčeni. Varčevalec v posamezni sklad pade glede na starost, nato pa se samodejno premika k manj tveganemu. 

"Predlagamo, da bi dopustili še četrto kategorijo, ki bi lahko bila nekoliko bolj tvegana – seveda ne tako, da bi omogočala kupovanje kripta. Pri tem sodelujemo z Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN), Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in ministrstvom za finance," je v intervjuju za Bloomberg Adria poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. Po predlogu se bo moral vsak zavarovanec zavestno odločiti za vstop v to kategorijo, ki bi bila bolj tvegana in potencialno bolj donosna. 

Kaj točno se pripravlja, smo vprašali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). 

"O podrobnostih še ne moremo govoriti, saj želimo o njih najprej razpravljati s socialnimi partnerji in nato še drugimi neposredno vpletenimi deležniki," odgovarjajo. Na podlagi prejetih predlogov ministrstva za finance, ATVP, AZN in Slovenskega zavarovalnega združenja so pripravili osnutek sprememb določb za tako imenovani drugi steber, vendar se bodo o teh spremembah še pogajali, jih analizirali ter se posvetovali.

Glavna sprememba na področju nalaganja sredstev zavarovancev bi torej bila, da bi se zavarovanci ob ustrezni seznanitvi s tveganji lahko izrecno odločili za varčevanje v bolj tveganem podskladu pokojninskega sklada, kot je to primerno za njihovo starost. 

"Drži, da smo ob prvih pripombah in pobudah nekaterih ponudnikov dodatnega zavarovanja razmišljali o novi kategoriji naložb, vendar glede na strukturo prvega podsklada (dinamičnega/delniškega), v katerem približno 90 odstotkov naložb sestavljajo delnice, ETF in podobno, ugotavljamo, da to ni potrebno in da opisana možnost varčevanja z večjim tveganjem (in potencialno donosnostjo) od predvidenega glede na življenjski cikel pomeni zadostno sprostitev naložbene politike," so sporočili z ministrstva.

Sicer pa je bilo po njihovih besedah predlaganih tudi nekaj manjših popravkov naložbenih omejitev, o katerih pa še ni dokončne odločitve. 

Starejši od 50 let ne morejo varčevati v delniškem skladu

V pokojninskih družbah, ki smo jih prosili za mnenje, načeloma podpirajo spremembe, ki bi prinesle večjo varnost varčevalcev v prihodnosti.

Kot pravijo v Savi pokojninski, so pokojninski skladi z mešano ali celo s pretežno delniško strukturo po donosih primerljivi z varčevanji v podobnih vzajemnih skladih. Vendar so pokojninski skladi z bolj tveganimi naložbenimi strukturami v okviru življenjskega cikla namenjeni zgolj mlajšim varčevalcem. 

"Možnost izbirnega varčevanja v bolj tveganih pokojninskih skladih do upokojitve (tako imenovani izstop iz življenjskega cikla) bi zagotovo bila dobrodošla posodobitev," menijo v Savi pokojninski. Kljub temu so do možnosti vlaganj v izrazito tvegane naložbe, ki presegajo tveganost delniških naložb, zadržani.

V Pokojninski družbi A pa dodajajo, da je trenutno varčevanje v teh skladih popolnoma odvisno od starosti osebe. "Torej nekdo, ki je starejši od 50 let, ne more varčevati v delniškem skladu, tudi če bi se sam odločil za bolj tvegano varčevanje, saj zakonodaja tega ne omogoča," so poudarili v Pokojninski družbi A. Tako podpirajo predlog bolj dinamičnega varčevanja ne glede na starost.

Drugače pa je v Skupini Triglav, kjer opozarjajo, da večina mlajših varčevalcev možnosti prerazporeditve v sklade z bolj dinamično investicijsko politiko do zdaj še ni izkoristila. "Sredstva, vložena v pokojninsko zavarovanje, so obdržali v najmanj tveganem skladu z zajamčeno donosnostjo," so pojasnili. 

Skladno z navedenim ocenjujejo, da trenutno zastavljene naložbene politike življenjskega cikla varčevalcem omogočajo zadostno število načinov varčevanj za pokojnino, medtem ko dodatne, še nekoliko bolj tvegane naložbe predvidoma ne bi bistveno vplivale na število varčevalcev v pokojninskih skladih. 

"Tovrstna nova kategorija bi potencialno sicer lahko bila zanimiva za nekatere mlajše varčevalce, ki so pripravljeni sprejeti večje tveganje v zameno za potencialno večje donose," menijo na Triglavu. Kljub temu bi po njihovih besedah moral razmislek o uvedbi sloneti na poglobljeni analizi učinkov na dolgoročno varnost in stabilnost.

Podobno ugotavljajo tudi v Modri zavarovalnici, kjer je več kot 80 odstotkov varčevalcev, ki varčujejo v zajamčenih skladih, mlajših od 60 let. "To pomeni, da bi lahko varčevali v bolj dinamičnih skladih, kjer sicer ni zajamčenega donosa, so pa pričakovani donosi precej večji," poudarjajo v Modri. 

Žal se še vedno premalo varčevalcev po njihovi oceni odloča za prilagoditev svojega varčevanja naložbeni politiki skladov življenjskega cikla. Čeprav opažajo postopno rast deleža varčevalcev, ki izbirajo bolj dinamične naložbene oblike, večina še vedno varčuje v zajamčenem.

Zajamčeni sklad je primeren predvsem za tiste, ki jim do upokojitve manjka zgolj še nekaj let, saj tako zmanjšajo tržna tveganja. "Morda bi bilo v tem delu smiselno sprostiti starostne omejitve," dodajajo.

Že dinamični sklad dovolj dinamičen?

Poleg tega si na Modri – tako kot na ministrstvu – težko predstavljajo, da bi uvedena četrta kategorija z vidika tveganja veliko bolj odstopala od obstoječega dinamičnega podsklada. "Izjema bi bila, če bi naložbena politika dopuščala bistveno bolj skoncentriran portfelj – kar bi pomenilo, da bi se izpostavili tveganju s tem, da bi vsa jajca dali v eno košaro," menijo pri Modri. Ob tem dodajajo, da če bi šlo kaj narobe, bi bili tudi vsi dobički oziroma prihranki ogroženi. 

"V tem kontekstu se sprašujemo, ali je to res ustrezno za institucionalizirano dolgoročno varčevanje za tretje življenjsko obdobje," opozarjajo. Po njihovih besedah bi lahko že v obstoječi shemi izboljšali možnosti za večje donose ob primerljivem tveganju, če bi povečali možnosti investiranja v alternativne sklade (na primer nepremičninske sklade, sklade zasebnega kapitala, sklade za zeleno preobrazbo in podobno). 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar