'Če bi lahko, bi Trump atentat naročil sam'

Kdor seje veter, žanje vihar? Ko je 20-letni Thomas Matthew Crooks minulo soboto nekaj čez šesto zvečer sprožil strel, se je zdelo, da gre za bumerang nasilja in razdora, ki ju republikanec Donald Trump nenehno namerno stopnjuje v svojih retoričnih napadih na politične tekmece.

Medtem ko se poteguje za drugi mandat na čelu ZDA, bivši predsednik tako kot doslej uporablja "retoriko vojne in podpihovanja sovražnih čustev do nasprotnika", je pred časom za Bloomberg Adria dejala raziskovalka političnega komuniciranja in predavateljica odnosov z javnostmi na univerzi Stirling na Škotskem Alenka Jelen. Toda sobotno zborovanje v Pensilvaniji v Združenih državah, ki bi se lahko v igri centimetrov usodno končalo, je Trump z izvrstnimi političnimi instinkti nemudoma pograbil in obrnil sebi v korist.

Je s tem svoji predsedniški kampanji namesto smrti vdihnil novo življenje? V kolikšni meri je sobotni poskus atentata posledica ali odraz stanja ameriške politike in družbe? Kaj prelomnica prinaša Trumpu in zakaj je nekdanji predsednik mučenik, človek množic in demagog hkrati?  

Ikonična fotografija

"Če bi bile volitve danes, bi zmagal Donald Trump," je o vplivu skorajda filmskega napada na predvolilno tekmo dejal Dejan Verčič, predavatelj na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in partner v družbi Herman & partnerji.

Fotografija, na kateri okrvavljeni Trump izpod kopice teles tajnih agentov kljubovalno stika pest, v ozadju pa plapola ameriška zastava, je v trenutku postala ikonična, meni Bogomil Ferfila, politolog in ekonomist s Fakultete za državne in evropske študije Nove univerze. "Ta fotografija bo v tej kampanji odigrala pomembno vlogo, saj Trumpa kaže v kritičnih trenutkih kot odločnega in sposobnega vodjo," poudarja pomen politične ikonografije republikanca.

Sicer pa je skoraj gotovo, da se bo priljubljenost Trumpa po napadu samo še stopnjevala, se vrstijo ocene analitikov vse bolj dramatične predvolilne kampanje za predsednika ZDA. "Narcistični Trump apelira na emocije svojih privržencev," je o Trumpovi taktiki krepitve podpore v javnosti pojasnila Jelen. Fotografija in posnetki napada, ki se vrtijo po družbenih omrežjih, bodo njegova prizadevanja kvečjemu še okrepili.

"Po poskusu umora (bo) ostala fotografija okrvavljenega Trumpa z dvignjeno pestjo, ki samo še poudarja trdoživost in upor človeka množic," o močnem simbolnem naboju sobotnega tragičnega dogodka meni Verčič.  

Ferfila: Prepričevanje neopredeljenih volivcev

"Raziskave namreč kažejo, da ko so ljudje jezni, ko sem jim zdi, da se njim ali njihovemu voditelju godi krivica, so pripravljeni ukrepati – ali gredo volit ali pa protestirat," je o Trumpovi taktiki še pred atentatom dejala Jelen. Ali pa posežejo po še bolj skrajnih metodah, kakor je v soboto pokazal Matthew Crooks, registrirani volivec republikanske stranke, za kar je plačal s svojim življenjem.

Izkoriščanje nasilnih tendenc v družbi v politične oziroma populistične namene je resda tvegana igra, a spretni republikanec je trenutek groze nemudoma preobrnil v politični spektakel, s katerim bo poskušal mobilizirati podporo predvsem neopredeljenih volivcev, meni Ferfila. "S tem atentatom si je pridobil neizmeren politični kapital, ki bo prepričal del neopredeljenih volivcev," napoveduje strokovnjak.

Z njim se strinja tudi predavatelj na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Anže Burger. Pravi, da bo imel incident vpliv predvsem na volivce, ki jih "skrbijo starost in kognitivne sposobnosti predsednika Joeja Bidna". Dogodek bo namreč po njegovem mnenju "povečal razliko v percepciji fizične primernosti kandidatov v korist bivšega predsednika Trumpa".

"Kar pišejo nekateri ameriški, zlasti demokratom privrženi mediji, da bo atentat vplival zgolj na tkivo ameriške družbe, je neumnost," je neposreden Ferfila, ki politično dogajanje v ZDA spremlja že več desetletij. "Vsekakor bo vplival na potek volitev," poudarja in na pol v šali doda, da "če bi Trump to lahko naročil, tudi bi". Pri tem pa ima v mislih medijsko odmevnost in pozitivne posledice povečane publicitete za kampanjo.

Poudarja, da se je Trump po napadu očitno ravnal po nasvetih svetovalcev, ki so mu priporočili, naj deluje državniško, povezovalno. In res je še včeraj pred republikansko konvencijo dejal, da je napad "priložnost, da združimo celotno državo, celo ves svet. Govor [na konvenciji] bo precej drugačen, veliko drugačen, kot bi bil pred dvema dnevoma".

Johnson Debeljak: 'Trump kot mučenik'

"Deluje herojsko, skorajda kot mučenik," pa o vplivu sobotnega poskusa atentata na Trumpovo predvolilno kampanjo meni Erica Johnson Debeljak, prevajalka, pisateljica in publicistka, rojena v San Francisu. "Na kratki rok se mu bo dogodek brez dvoma obrestoval, toda do volitev so še štirje meseci," razmišlja v Sloveniji živeča opazovalka dogajanja v ZDA.

Dodaja, da ima poskus atentata dodaten vpliv na širšo politično sceno v ZDA, saj je hkrati "popolnoma utišal debato okoli zamenjave predsednika Bidna, ki bi bila po moji oceni sicer pametna poteza". Pred atentatom je namreč predsedniško tekmo zaznamovala žolčna debata o tem, ali zdravstveno stanje aktualnemu predsedniku Bidnu sploh dopušča nadaljnje politično udejstvovanje, kaj šele vodenje države v naslednjih štirih letih.

Kot logična zamenjava se vse bolj omenja podpredsednica Kamala Harris, ki pa pri demokratskih elitah ne uživa pretirane podpore, pravi Ferfila. "Demokrati so popolnoma izgubljeni. Ne vedo, kako naprej, ali z Bidnom ali s Harris," pravi, pri čemer opozarja tudi na neizkušenost morebitne zamenjave z Michelle Obamo.

"Ne spomnim se primera, ko bi predsednik Združenih držav postal nekdo, ki nima nikakršnih političnih izkušenj," odpiše v javnosti sicer priljubljeno rezervistko za demokratskega pretendenta. Obama je sicer že zavrnila pozive za vstop v predsedniško tekmo.

Neciviliziranost, strelno orožje in moteni mladi moški

Ne nazadnje, koliko je pri silovitem stopnjevanju nasilja v ameriški družbi, ki je privedla celo do poskusa umora predsedniškega kandidata, nečesa, kar se v ZDA ni zgodilo že 43 let, oziroma od napada na predsednika Ronalda Reagana, prispeval Trump sam oziroma njegov uničujoči populizem?

Johnson Debeljak meni, da je stopnjevanje nasilja v ameriški družbi prej posledica "povečane neciviliziranosti, dostopnosti do strelnega orožja ter velikega števila motenih mladih moških" kot pa Trumpovih govorov. Res pa je, pravi, da ta "s svojo razdvajajočo retoriko pripomore k spodbujanju nasilja v družbi".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar