Na meniju trgov in kripta soočenje v ZDA, kriza v Franciji, konklava na Kitajskem

Današnje dogajanje na finančnih trgih po svetu narekuje politika. Pravzaprav je tako že nekaj dni oziroma tednov, kajti v nedeljo je v Franciji na sporedu prvi krog predčasnih parlamentarnih volitev. Kot danes s poznavalcem in novinarjem kamerunskih korenin Eyoumom Nganguèjem ugotavljamo na straneh Bloomberg Adria, imajo centristi predsednika Emmanuela Macrona malo ali skoraj nič možnosti, da ohranijo razmerje sil v tamkajšnjem spodnjem domu parlamenta.

Če parlament in vlado prevzame skrajno desni blok Nacionalne fronte, naj bi jedrno članico – sodeč po izjavah Macrona in njegovega finančnega ministra Bruna Le Maire – čakala, ali državljanska vojna ali prisilno upravljanje mednarodnih finančnih institucij.

Nič čudnega, da zahtevani donosi na francoski dolg pred nedeljskim dnevom D skokovito narašča, razpon med nemškimi in francoskimi obveznicami pa je bil pred dnevi blizu vrednosti, ki smo jih nazadnje videli v času evrske krize. Francoske delnice in obveznice bodo v središču pozornosti pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekale konec tedna in so razburkale trge po vsej regiji. Nekaj predaha evropskim trgom daje azijski optimizem, saj so rasti tečajev na vzhodu spodbudile okrevanje delnic in indeksov v Evropi. Terminske pogodbe Euro Stoxx 50 so se zvišale za 0,2 odstotka.

 

Vroča debata podžgala rast bitcoina

Podoben vpliv dodobra razgretega političnega poletja je moč čutiti tudi onkraj Atlantika. Včeraj je bilo na sporedu prvo predvolilno soočenje predsedniških kandidatov, kjer sta se v srditem besednem spopadu, polnem očitkov, polresnic, manipulacij in celo žaljivk (mevža), pomerila demokratski predsednik Joe Biden in njegov republikanski izzivalec Donald Trump.   

Vrednosti dolarja in kriptovalute bitcoin sta se ob začetku razprave zvišala, pri čemer se je slednji povzpel nad mejo 58 tisoč evrov, kasneje pa zdrsnil na dobrih 57 tisoč. Medtem vlagatelji v ZDA nestrpno pričakujejo današnji podatek o inflaciji.

Zanimivo je bilo spremljati gibanje memecoinov, ki sta jih navdihnila Joe Biden in kandidat Donald Trump. Ta sta med soočenjem na televizijski mreži CNN strmoglavila tudi do 53 odstotkov.

Kovanec TRUMP z motivom Make America Great Again je začel izgubljati vrednost še pred  začetkom razprave in je po trenutnih cenah padel za 24,6 odstotka na 7,23 dolarjev, kažejo podatki CoinGecka.

Kovanec Jeo Boden (BODEN) se je - podobno kot predsednik med soočenjem - odrezal še slabše, saj je kmalu po razpravi izgubil za več kot 53 odstotkov vrednosti. Z najvišje vrednosti 0,17 dolarja je zdrsnil na 0,08 dolarja in se kasneje opomogel na 0,091 dolarja.

Indijska popestritev mednarodnih obvezniških trgov

Kljub temu bo "poročilo o inflaciji večji dejavnik na trgu," je za Bloomberg dejala Carol Kong, strateginja pri Commonwealth Bank of Australia v Sydneyju. "Lahko prispeva h krepitvi ameriškega dolarja, če imamo prav glede jedrne inflacije."

Vlagatelji v delnice se pripravljajo na razgibano drugo polovico leta 2024. Delniški indeks MSCI za vse države se je od začetka leta povečal za 11 odstotkov in je na dobri poti do četrtega najboljšega rezultata v prvi polovici leta v zadnjih 20 letih, navaja Bloomberg.

Nazadnje so tu azijski trgi, kjer je prav tako moč čutiti posledice in pričakovanja pomembnih političnih dogodkov v največjih regionalnih ekonomijah. Po volitvah v največji svetovni demokraciji – Indiji – je vlada Narendre Modija danes z dolgom azijske velikanke debitirala na mednarodnih obvezniških trgih.

Indija si obeta več milijard dolarjev prilivov, ko bo družba JPMorgan Chase dodala obveznice države v svoj indeks trgov v razvoju, s čimer se bo 1300 milijard dolarjev vreden trg odprl širšemu krogu vlagateljev. Kako bo država porabila zbrani denar, še ni jasno, zelo verjetno pa ga bo nova-stara vlada porabila za izvedbo obsežnih gospodarskih reform, ki vključujejo ambiciozno povečanje deleža proizvodnje oziroma industrije v državnem BDP.

Vlagatelje razburja tudi padec vrednosti japonskega jena v referenčnem razmerju do ameriškega dolarja. Japonski jen je namreč oslabel na novo 38-letno najnižjo vrednost in prvič po letu 1986 presegel mejo 161 dolarjev. Nazadnje je bila valuta na tej ravni decembra 1986.

Sredi julija znano, kam pluje Kitajska

Tudi na sosednjem Kitajskem so trgi pod vplivom napovedi sklica najpomembnejšega partijskega vrha s stališča določanja prihodnje gospodarske strategije in preurejanja delovanja finančnih trgov Ljudske republike. Predsednik Xi Jinping bo namreč med 15. in 18. julijem sklical visoke uradnike na zapozneli konklavi 3. plenuma, na katerem naj bi določili dolgoročno politiko glede številnih gospodarskih in političnih vprašanj.

Po poročanju tiskovne agencije Xinhua je 24-članski politbiro včeraj po zaključku zasedanja objavil predvideni termin tretjega srečanja centralnega komiteja komunistične partije Kitajske (KPK) v tem mandatu, ki bi moral biti sklican že lansko jesen.

Kitajski voditelj je predsedoval zasedanju, na katerem so razpravljali o "resoluciji o celovitem poglabljanju reform in pospeševanju kitajske modernizacije", katere cilj je do leta 2035 iz države ustvariti "socialistično tržno gospodarstvo na visoki ravni". Država se v času preusmerjanja gospodarstva na proizvodnjo tehnološko naprednih izdelkov z visoko dodano vrednostjo sooča z negotovostjo nepremičninskega trga, brezposelnostjo mladine, deflacijo in trgovinsko vojno z EU in ZDA. Resolucijo bo na zasedanju v potrditev predložila partijska elita, na katerem se bo sestalo preko 400 najvišjih članov KPK.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar