Kakšne učinke bi imel predlog davčnih sprememb na javno blagajno?

Vlada Roberta Goloba je v javno obravnavo poslala predlog sprememb davčne zakonodaje, ki med drugim izničujejo Janševo postopno zviševanje splošne dohodninske olajšave ter zvišujejo obdavčitev najemnin in poslovne uspešnosti.

Kot so zapisali v obrazložitvi predloga, je vlada v dohodninski kolač, ki ga je pripravila prejšnja Janševa vlada, zagrizla zaradi zagotavljanja javnofinančne stabilnosti. K temu naj bi pripomogla razveljavitev določb obstoječega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini.

V letu 2023 naj bi bila zaradi predlaganih sprememb javna blagajna manj obremenjena – na račun drugačne obdavčitve bi po izračunih vlade prihranili nekaj manj kot 150 milijonov evrov. Za primerjavo, državo so turistični boni stali več kot 300 milijonov evrov.

Če to postavimo v okvir državnega proračuna: Za letošnje leto so predvideni okvirni prihodki v višini 11,5 milijarde evrov, pri čemer je do sedaj realiziranih za 7,3 milijarde evrov prihodkov.

Vse ocene o prilivih v davčno blagajno so narejene ob upoštevanju podatkov o odmeri dohodnine za leto 2020 in predvideni rasti plač iz pomladanske napovedi UMAR-ja.

Več davkov, več spodbud za gospodarstvo?

"Višina splošne olajšave se po predlogu zaradi zavez iz koalicijske pogodbe za leto 2023 in naslednja leta zniža s 5.500 evrov na pet tisoč evrov in odpravi se postopno zvišanje na 7.500 evrov. Cilj splošne olajšave je treba zasledovati tudi ob upoštevanju javnofinančne stabilnosti, torej z ustreznimi mehanizmi nadomestitve prekomernega izpada javnofinančnih prihodkov," so zapisali na vladi.

Kot pravijo v koaliciji, bo zaradi predlaganih davčnih sprememb v državnem proračunu ostalo več sredstev, ki se bodo lahko v skladu z zavezami v koalicijski pogodbi prerazporedila na različna področja, tudi v razvoj gospodarstva.

"Navedeno je še posebej pomembno v trenutnih negotovih časih, ko država zaradi draginje in negotovih razmer redno posega na področje gospodarstva, to pa zahteva tudi močno javnofinančno stabilnost. Le s stabilnimi javnimi financami in predvsem primerno davčno politiko lahko v časih, ko imamo negotove razmere, stabiliziramo investicijska pričakovanja," so navedli v obrazložitvi predloga.

Največji priliv v javno blagajno zaradi nižje splošne olajšave

Splošna olajšava bo za letos ostala nespremenjena. Proračunski prihodki se bodo zaradi dviga olajšave na pet tisoč evrov s prihodnjim letom zmanjšali za 90 milijonov evrov, kar bo še vedno 90 milijonov evrov manjši izpad, kot če bi obveljala trenutna zakonodaja. Medtem bo dvig cenzusa dodatne splošne olajšave javne finance olajšal za dodatnih 39 milijonov evrov, olajšava za mlade pa za 11 milijonov evrov.

Prav tako spremembe pomenijo, da ne bo prišlo do dodatnega znižanja odmerjene dohodnine zaradi dodatnih zvišanj splošne olajšave v letih 2024 in 2025, in sicer po oceni za okoli 180 milijonov evrov v letu 2024 in 170 milijonov evrov v letu 2025.

Zaradi višjega davka za tiste v najvišjem dohodninskem razredu se bo v javno blagajno steklo dodatnih 11 milijonov evrov. Nekoliko naj bi se javne finance popravile tudi zaradi drugačne osnove pri izplačilih poslovne uspešnosti, kjer spet velja, da so nagrade neobdavčene do višine povprečne plače v državi. To naj bi prineslo 20 milijonov evrov dodatnih davčnih prilivov.

Dodatnih 24 milijonov evrov davkov si vlada obeta zaradi znova višje obdavčitve najemnin, ki bodo po predlogu obdavčene po 25-odstotni stopnji. Pred Janševim znižanjem na 15 odstotkov so bile obdavčene po 27,5-odstotni stopnji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar