Nancy Pelosi bo danes obiskala Tajvan, Kitajska grozi z vojsko

Predsednica ameriškega kongresa Nancy Pelosi naj bi danes obiskala Tajvan. Ljudska republika Kitajska razume obisk visoke predstavnice Združenih držav Amerike kot provokacijo in je zagrozila z vojaškim posredovanjem, če do njega pride.

Obisk se bo zgodil teden dni po napetem telefonskem pogovoru med ameriškim predsednikom Joejom Bidnom in njegovim kitajskim kolegom Xijem Jingpingom. Po poročanju Bloomberga naj bi vodja kitajske komunistične partije zagrozil Bidnu, da je "odločna zaščita kitajske nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti trdna volja več kot 1,4 milijarde Kitajcev" in da bo "tistega, ki se igra z ognjem, ta uničil". Grožnjo so Kitajci ponovili v ponedeljek, ko je tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Zhao Lijian dejal, da njihova vojska ne bo sedela križem rok, če bo Pelosi obiskala Tajvan.

Napoved obiska je že sprožila odzive trga, saj je Tajvan eden največjih proizvajalcev polprevodnikov in največji proizvajalec mikročipov na svetu. Tajvanski dolar se je spustil pod psihološko mejo 30 ameriških dolarjev, za kar so poleg geopolitičnih tveganj krivi še podatki o najnižji proizvodnji na Tajvanu od maja 2020. Vrednosti delnic tajvanskih proizvajalcev polprevodnikov so včeraj upadle za 0,68 odstotka, proizvajalcev tehnološke opreme pa za 0,76 odstotka. Na drugi strani je ameriški indeks polprevodnikov (SOX) v zadnjih treh dneh zrasel za dobra dva odstotka. Američani so pretekli mesec potrdili 52 milijard dolarjev subvencij za širitev domače proizvodnje polprevodnikov; podobno je storila tudi Evropska unija.

Pelosi bi bila sicer navišja državna predstavnica, ki bi obiskala Tajvan, po obisku predsednika kongresa ZDA Newta Gingricha leta 1997. Tajvanski mediji poročajo, da naj bi v državo priletela danes zvečer po lokalnem času, s tajvanskim političnim vrhom pa naj bi se srečala v sredo zjutraj. Njena azijska turneja vključuje tudi obisk Singapurja, Malezije, Južne Koreje in Japonske.

Se kuha nova vojna?

Obisk tako visoke predstavnice ameriške oblasti bi v dani situaciji potisnil Kitajsko do roba, meni Niall Ferguson, kolumnist Bloomberg Opinion. Popolna prisvojitev Tajvana je namreč že desetletja cilj kitajske komunistične partije. Iz sporazuma med ZDA in Kitajsko iz leta 1978 izhaja, da ZDA priznavajo pravico Kitajske od otoka Tajvan, a da mora biti priključitev miroljubna. Tajvanci si ne želijo pod oblast Kitajske, ta pa razume srečanje Pelosi z državnimi predstavniki otoške oblasti kot kršitev dogovora. Obstajala naj bi celo možnost, da Kitajska izvede vojaško invazijo na Tajvan.

Toda razlog za izbruh vojne se skriva drugje, svari Ferguson. Staranje prebivalstva in ohlajanje gospodarstva grozita dolgoročnim razvojnim ciljem kitajske države – morda celo postavljata Xija Jingpinga v položaj, ko se bo čutil primoran sprožiti mednarodni vojaški konflikt z namenom legitimacije in konsolidacije politične situacije doma. Potencialna gospodarska kriza na Kitajskem samo še povečuje možnost vojaškega konflikta.

Bloomberg

 

Kitajska je konec tedna ob obali province Fujian, ki leži nasproti Tajvana, sicer izvedla vojaške vaje. Podoben manever poznavalci pričakujejo tudi danes in jutri.

Američani so v ponedeljek skušali pomiriti situacijo. "Ni razloga, da bi Peking izkoristil ta obisk – ki je skladen z dolgoletno zunanjo politiko ZDA – za konflikt ali upravičevanje vojaške agresije," je na novinarski konferenci dejal John Kirby, tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost. Enoletna vojna med ZDA in Kitajsko bi sicer zmanjšala ameriški BDP od pet do deset odstotkov, ocenjujejo v podjetju RAND.

Zakaj obisk Pelosi Kitajce tako moti?

Nancy Pelosi ni bila nikoli naklonjena Kitajski. Nasprotovala je njeni priključitvi Svetovni trgovinski organizaciji. Leta 1991 se je šla v Peking poklonit kitajskim državljanom, ubitim na slavnih protikomunističnih protestih na Trgu nebeškega miru. Ne samo da so v političnem konfliktu z ZDA, kitajska komunistična partija Pelosi izrecno ni naklonjena.

Bloomberg

 

Kot predsednica kongresa je tudi prva v vrsti za prevzem predsedniških pooblastil, če funkcije ne bi mogla več izvrševati niti predsednik niti podpredsednica ZDA. Njen obisk demokratično vodenega Tajvana, ki ga Kitajska dojema kot svoje ozemlje, za Kitajce pomeni neposreden politični napad s strani rivalske jedrske velesile. Vojaška eskalacija konflikta bi imela tragične posledice, zato lahko upamo, da bo situacijo rešila diplomacija.

 

S pomočjo Tanie Chen, Iaina Marlowa, Billyja Housa, Jenny Leonard in Debby Wu.