Hrvaška vlada še naprej nejasna glede davka na dodatni dobiček

Kakor poroča hrvaški sestrski portal Bloomberg Adria, tamkajšnje ministrstvo za finance še naprej molči glede tega, ali razmišljajo o ponovni uveljavitvi enkratnega davka na dodatni dobiček gospodarskih družb, ali pa razmišljajo o kakšnem podobnem davku, s katerim bi dodatno obremenili dobičke hrvaških podjetij v letošnjem letu.

Kakor poroča hrvaški Bloomberg Adria so pred dvema tednoma na ministrstvo v zvezi s tem poslali vprašanje o morebitni ponovni uveljavitvi davka na dodatni dobiček , zraven pa pripisali še nekatera druga vprašanja s področja davčne zakonodaje, a pojasnil, kot rečeno, niso prejeli.

Pri tem velja omeniti, da se na Hrvaškem z naslednjim letom pripravlja sprememba obdavčitve kapitalskih dobičkov z 10 na 12 odstotkov. Lani je Hrvaška že uvedla davek na presežni dobiček, medtem ko je iz Bruslja prišlo priporočilo, naj bodo davkoplačevalci le podjetja iz energetskega sektorja, saj je osnovni namen obdavčitve kompenzacija zaradi naraščajočih dobičkov, ki so jih podjetja dosegla zaradi energetske draginje. Ti so stroške prevalili na splošno populacijo, torej davkoplačevalce, ob tem pa kovali nadpovprečne dobičke.

Devetmesečni rezultati domačih podjetij na Hrvaškem večinoma kažejo na nadaljevanje rasti dobička. Čisti dobiček Končarja je poskočil za 143 odstotkov, Hrvaškega Telekoma za 48 odstotkov, Podravke za 63 odstotkov, Ericssona Nikole Tesle pa za 93 odstotkov. Preliminarni podatki bančnega sistema kažejo, da je tudi tam dobiček letos višji za 50 odstotkov, s čimer nakazuje na zgodovinski rekord, navajajo.

Hrvaška država računa, da bi letošnji prihodek od davka na dobiček, poskočil za kar 53 odstotkov. Tako naj bi se ta z 1,55 milijarde evrov v letu 2022 povečal na 2,37 milijarde v letošnjem letu. V naslednjem letu pa si vlada od tega davka obeta 2,19 milijarde evrov, torej skoraj osem odstotkov manj kot letos. Letošnja rast hrvaškega gospodarstva pa je ocenjena na 2,8 odstotka.

Hrvaška vlada: Najmanj 60 odstotkov dobička podjetij v proračun

Vlada je v začetku novembra državnim podjetjem naložila, da morajo v proračun vplačati najmanj 60 odstotkov lanskega čistega dobička. "Poteza, ko država po pobrani dohodnini poseže v sam dobiček, gotovo nakazuje težave pri financiranju proračuna, " navajajo pri sestrski ediciji. Sklep vlade se nanaša na okoli 20 podjetij, med drugim Janaf, Narodne novine, letališča v Dubrovniku, Splitu in Zadru, ACI, AKD in Ino.

Poleg dodatnih obremenitev gospodarstva je na tnalu tamkajšnje vlade tudi bančni. Hrvaške banke so, podobno kot slovenske, letos v razmerah visokih obrestnih mer ustvarjale rekordne dobičke. Država pa je že s prejšnjimi izdajami državnih obveznic, po novem pa tudi zakladnih menic (te so neobdavčene), pokazala, da se zaveda inherentne nepravičnosti, pri čemer bi morali državljani prav tako morali imeti koristi od povišanih obrestnih mer, še poroča sestrski portal Bloomberg Adria.

*S pomočjo Karla Vajdića

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar