Madžarska razmišlja o uvedbi višjih davkov za banke, potem ko sta enoletna recesija in visoka inflacija v Evropski uniji izpraznili državni proračun. Rekordni bančni zaslužki, ki so pričakovani v letošnjem letu, bodo vladi omogočili, da razmisli o nadaljnjem zvišanju davkov za posojilodajalce, je povedal finančni minister Mihaly Varga. Med načrti za polnjenje proračunske luknje je naštel še odlog novih obrambnih naročil.
Delnice OTP Bank, največjega posojilodajalca v državi, so po razkritju novih načrtih upadle za osem odstotkov, poroča Bloomberg.
Premier Viktor Orban se namreč trudi zapolniti proračunsko vrzel, ki je letos do avgusta presegla rekordnih devet milijard dolarjev. Inflacija je januarja dosegla vrh pri več kot 25 odstotkih, kar je prizadelo domače povpraševanje in povzročilo izpad prihodkov od davka na dodano vrednost, medtem ko so najvišji stroški zadolževanja omejevali poslovno dejavnost. Madžarska je že lani uvedla izredni davek za banke, da bi zakrpala proračunsko luknjo po rekordni porabi pred volitvami.
Preberi še
Madžarska opozicija za referendum proti slovenski investiciji
Opozicija na Madžarskem je pozvala k referendumu o tovarni za reciklažo baterij za električne avtomobile, ki jo nameravajo zgraditi slovenski vlagatelji.
04.09.2023
Davek na dobičke bank: Golob pričakuje solidarnost, kaj pravi Brodnjak
Ali tudi slovenska vlada razmišlja o taki potezi?
09.08.2023
Najvišja v EU: Recesija na Madžarskem inflacijo omejila na 21 odstotkov
Domača potrošnja je v prostem padu, zato imajo podjetja vse manj prostora za dvigovanje cen.
08.06.2023
Guverner madžarske centralne banke Gyorgy Matolcsy meni, da je prav velika vladna potrošnja podžgala inflacijo, zaradi česar je madžarsko gospodarstvo postalo med bolj ranljivimi na svetu.
Centralna banka je pripravljena v torek znižati ključno obrestno mero za eno odstotno točko na 13 odstotkov, je napovedal. Ponovil je, da bodo nadaljnja znižanja temeljila na podlagi podatkov, previdna in postopna . “Forintu ne pomagajo niti govori, ki so znova izpostavili različne vizije vlade in centralne banke glede inflacije in rasti na eni strani ter potencialnega povečanja proračunskega primanjkljaja in davkov na drugi strani,« je dodal.