Banke bi raje kot sebe obdavčile celotno gospodarstvo

Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo bi raje kot obdavčitev dobičkov bank videla majhno enkratno obdavčitev dobička celotnega gospodarstva. Med hitrimi ukrepi, ki jih pripravljajo za pomoč prizadetim v poplavah, so med drugim ugodna dolgoročna posojila za obnovo domov po fiksni triodstotni obrestni meri, je dejala za Delo.

V pripravi je zakonska ureditev moratorijev na odplačilo dolgov in predlog za ugodnejša dolgoročna potrošniška posojila prizadetim, recimo za nakupe avtomobilov in stanovanjske opreme.

Po navedbah Zadravec Caprirolo so banke doslej donirale osem milijonov evrov, nasprotujejo pa morebitni enostranski obdavčitvi svojih dobičkov, saj menijo, da so ti prehodne narave in se lahko do konca leta poslabšajo zaradi slabitev in odpisov posojil. Eno od možnosti za solidarno financiranje pomoči vidijo tudi v enkratni, zmerni in majhni začasni obdavčitvi dobička celotnega gospodarstva.

Premier Robert Golob je sicer bankam in zavarovalnicam v torek dal 48 ur, da pripravijo seznam ukrepov, s katerimi bodo pomagale pri financiranju sanacije poplav, ki so v začetku meseca prizadele državo. Znano je, da vlada pri tem ne izključuje uvedbe davka na dobičke bank.

Prostovoljna solidarnost?

Že v ponedeljek je Golob v oddaji 24ur zvečer dejal, da pričakuje, da bodo vsi sektorji, ki imajo dobičke, najprej prostovoljno sami pokazali solidarnost, šele potem bi sledili davčni in drugi ukrepi. "Finančni in zavarovalniški sektor sta oba soudeležena in ljudje so zelo odvisni od njiju. Strašno veliko odgovornost imata tudi zato, ker poslujeta dobro," je bil jasen premier.

STA

Italija in nekatere druge države so se v minulih mesecih odločile za uvedbo davka na presežne dobičke, ki so med drugim posledica dvigov obrestnih mer Evropske centralne banke. Da bi o tem lahko razmišljala tudi Slovenija, je pred dnevi dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Zaradi trenutnih razmer meni, da je lahko ta stvar še bolj aktualna. "Na finančnem ministrstvu zelo natančno preučujemo španski primer, če pa se bomo za kaj takega odločili, bo ukrep tak, da bo formalnopravno ustrezen in kasneje v pravnih postopkih ne bo padel," je ocenil Boštjančič.

Iz Slovenskega zavarovalnega združenja so že v torek sporočili, da so bili na sestanku enotni, da je treba stopiti skupaj pri odpravljanju posledic poplav in vzpostaviti učinkovit program sanacije po poplavah. Ob tem pa opozorili, da so zavarovalnice tista gospodarska panoga v državi, na katero poplave najbolj vplivajo, čeprav je škodno dogajanje naravni del njihovega poslovanja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar