Kako napadi hutijevcev v Rdečem morju poglabljajo naftni šok

Ena od stvari, ki so pomagale ublažiti motnje v globalni oskrbi z nafto, povzročene zaradi vojne z Iranom, je bila sposobnost Savdske Arabije, da namesto Hormuške ožine uporabi alternativno izvozno pot: Rdeče morje.

Ranljivost te obvozne poti so razkrili novi napadi na ladje v Rdečem morju, ki jih izvajajo hutijevcu, skrajneži z iransko podporo, ki nadzorujejo del Jemna. Po tem, ko so med letoma 2023 in 2025 izvedli vrsto napadov na plovila v bližini ožine Bab el-Mandeb, ki povezuje južni del Rdečega morja z Adenskim zalivom, so hutijevci takšne napade znova začeli izvajati. To je pripomoglo k temu, da so cene nafte prvič po dveh mesecih poskočile nad 100 dolarjev za sod.

 

Kako pomembna je trgovinska pot skozi Rdeče morje

Kombinacija Sueškega prekopa, Rdečega morja in ožine Bab el-Mandeb predstavlja najkrajšo pomorsko pot za ladje, ki potujejo med Evropo in Azijo.

Preden so se leta 2023 začeli napadi hutijevcev, je skozi Bab el-Mandeb potekalo skoraj 10 odstotkov svetovne pomorske trgovine. Po podatkih družbe Clarksons Research ter platforme PortWatch, ki jo vodita Mednarodni denarni sklad (IMF) in Univerza v Oxfordu, je ta delež lani upadel na približno tri odstotke.

Več valov napadov hutijevcev v zadnjih letih je spodbudilo ladjarje, da se izogibajo Rdečemu morju. Mnogi namesto tega svoje ladje pošiljajo okoli južnega konca Afrike – gre za drago preusmeritev, ki pomeni na tisoče dodatnih navtičnih milj in lahko plovbi podaljša čas potovanja za do dva tedna.

 

Kljub temu je Bab el-Mandeb ostal pomemben prehod za izvoz nafte, plina in drugih surovin z Bližnjega vzhoda, iz Azije in Rusije. Promet se je povečal med vojno z Iranom, saj je Savdska Arabija, največja izvoznica surove nafte v Perzijskem zalivu, to pomorsko pot uporabljala za ohranjanje izvoza kljub blokadi Hormuške ožine.

S preusmerjanjem večjih količin nafte po naftovodu proti svoji zahodni obali je Savdska Arabija maja prek svojega pristanišča Yanbu ob Rdečem morju izvažala 3,65 milijona sodov surove nafte dnevno, kar je bilo nekaj več kot polovica njenega skupnega izvoza pred vojno. Da bi te pošiljke prevzele in jih prepeljale kupcem v Aziji, pa morajo tankerji pluti skozi ozko ožino Bab el-Mandeb in mimo razgibane jemenske obale, ki hutijevcem zagotavlja zavetje za napade.

Zakaj hutijevci napadajo ladje?

Ko so hutijevci leta 2023 začeli svojo kampanjo v Rdečem morju, so dejali, da gre za povračilne ukrepe zaradi izraelske vojaške operacije v Gazi, ki se je začela po napadu Hamasa oktobra 2023. Skupina je sprva trdila, da cilja le na plovila, povezana z Izraelom, vendar so bili prizadeti tudi ladje brez neposredne povezave z Izraelom.

Ko sta ZDA in Združeno kraljestvo v začetku leta 2024 začela napade na položaje hutijevce, so skrajneži sporočili, da so vse ladje teh dveh držav legitimne tarče.

Po tem, ko sta ZDA in Izrael februarja vstopila v vojno z Iranom, so hutijevci večkrat opozorili, da bi lahko zaprli ožino Bab el-Mandeb. Večinoma so se v pomorskem spopadu zadrževali z napadi vse do julija, ko so v hitrem zaporedju potopili dve ladji za prevoz razsutega tovora, pri čemer so umrli člani posadke, druge pa so vzeli za talce. Hutijevci so prav tako zadeli ladjo v bližini Yanbuja.

Nato je skupina 20. julija razglasila pomorsko blokado Savdske Arabije. Dva dni pozneje je sporočila, da je za izvajanje blokade izstrelila rakete in brezpilotne letalnike proti dvema savdskima ploviloma v Rdečem morju.

Kaj je povzročilo grožnje hutijevcev Savdski Arabiji?

Hutijevci so od leta 2022 večinoma vzdrževali krhko premirje s Savdsko Arabijo, s čimer so se končali dolgoletni čezmejni napadi, ustavila se je tudi savdska vojaška kampanja, katere cilj je bil strmoglaviti to skupino iz Sane ter v prestolnico vrniti mednarodno priznano jemensko vlado.

Vendar so nekaj dni pred objavo hutijevcev, v kateri so zagrozili savdskim ladjam, savdska letala napadla mednarodno letališče v Sani, da bi preprečila pristanek iranskega letala, ki je prevažalo delegacijo hutijevcev. Delegacija se je vračala iz Teherana, kjer se je udeležila pogreba iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneija, ki je bil ubit v zračnem napadu na začetku vojne z Iranom.

Savdska Arabija je Iran obtoževala, da hutijevcev v Jemnu dobavlja orožje in strokovno pomoč, zato je leta 2016 praktično zaprla zračni prostor nad območji pod nadzorom hutijevcev. Od leta 2022 je dovolila le omejeno ponovno vzpostavitev letov.

Hutijevci so se v znak povračila odzvali z napadom na savdsko letališče Abha. Nato so se zavezali, da bodo vzdrževali letalske povezave med Sano in Teheranom, ter opozorili, da so pripravljeni ovirati savdska letališča, dokler ne bo odpravljeno to, kar sami opisujejo kot "obleganje" letališča v Sani.

Kdo so hutijevci?

Hutijevci, uradno znani kot Ansar Allah (Božji pomočniki), so gibanje, ki izvira iz klana iz severozahodne jemenske province Saada. Pripadniki sledijo zejdijski veji šiitskega islama, ki predstavlja približno 25 odstotkov prebivalstva Jemna.

Hutijevci so se pojavili v devetdesetih letih po združitvi Severnega in Južnega Jemna, ko so začeli vrsto uporov proti vladi. Leta 2014 so prevzeli nadzor nad Sano in sprožili državljansko vojno, ki še danes deli Jemen.

Skupina nadzoruje tudi dele severozahoda države, vključno z večjim delom obale Rdečega morja.

Hutijevci so protiameriško in protiizraelsko usmerjeni, ZDA in Evropska unija pa sta jih razglasili za teroristično organizacijo. So del tako imenovane iranske "osi upora", v katero sodita tudi Hamas v Gazi in Hezbolah v Libanonu, ki sta prav tako uvrščena med teroristične organizacije v ZDA in nekaterih drugih državah. Te skupine od Islamske republike prejemajo usposabljanje, tehnično znanje in orožje.

Hutijevci svoje delovanje tesno usklajujejo z Iranom in v veliki meri delijo njegove strateške cilje, vendar odločitve sprejemajo samostojno. Pri oboroževanju niso odvisni izključno od Irana; opirajo se lahko tudi na plemenske tihotapske mreže v Jemnu ter komercialne povezave s središči za izvoz vojaške opreme, kot je Kitajska. Skupina je okrepila tudi prizadevanja za lastno sestavljanje in proizvodnjo orožja.

Ta paravojaška skupina je utrpela velike izgube po lanskih ameriških in izraelskih zračnih napadih, v katerih je bilo ubitih veliko njenih voditeljev, uničen pa je bil tudi velik del vojaške opreme. Kljub temu se je od takrat reorganizirala in ponovno obnavlja svoje zaloge orožja.

Njena kampanja v Rdečem morju je povečala njen ugled v regiji, saj je pokazala, da lahko moti globalno trgovino in projicira svojo moč daleč zunaj meja Jemna.