Solastništvo zaposlenih: Kako bo vlada regulirala 'srebrni cunami'

Slovenska vlada pripravlja dva zakona, ki bi lahko spodbudila in regulirala razvoj solastništva zaposlenih, pravijo na Inštitutu za ekonomsko demokracijo (IED), ki odgovornim ministrstvom v sklopu delovne skupine podaja strokovne predloge. "V naslednjih letih se bo zgodil drugi največji prenos premoženja v zgodovini samostojne države, tako imenovani srebrni cunami," poudarjajo.

Pri tem bo ključna zakonska podlaga, ki jo pripravljata dve ministrstvi – za gospodarstvo in solidarno prihodnost.

Gospodarsko ministrstvo pripravlja prenovo zakona delavcev v udeležbi pri dobičku, medtem ko se ministrstvo za solidarnostno prihodnost ukvarja z vpeljavo modela ESOP (employee stock ownership plan). Ta predvideva tudi to, da lahko delavec ob izstopu iz podjetja svoj delež proda drugim zaposlenim. Na koncu podjetje upravljajo zgolj tisti, ki so dnevno aktivno vpleteni vanj.

Zakon ESOP v medresorskem usklajevanju

"Pri zakonu ESOP gre za ustanovitev zadrug, prek katerih bi šlo za delavsko solastništvo, denar pa bi se porabljal iz dobička podjetij. Zakon je v medresorski obravnavi," je na novinarski konferenci povedal Tej Gonza, direktor IED. Po njegovih besedah gre za prostovoljno odločitev o vpeljavi tega modela, primeren pa je za vsa podjetja v vseh panogah.

Kot poudarjajo na inštitutu, je v tujini tovrsten način nasledstva v podjetjih že uveljavljen, v ZDA deluje že več kot pol stoletja. "Gre za zakonsko ureditev, s katero se strinjajo tako republikanci kot demokrati. Osnova za uspešen prenos v prakso je zakonodajna ureditev, potem so tu davčne olajšave za spodbudo podjetjem, potem pa še zadosten kapital," je povedal Jack Moriarty, direktor ameriške fundacije Lafayette Square Foundation.

Po njegovih besedah je v ZDA ogromno zasebnih podjetij, ki so v lasti lastnikov, starejših od 55 let, ki se bodo kmalu upokojili. Že zdaj okoli sedem tisoč podjetij, ki zaposlujejo okoli 10 odstotkov vseh delavcev v zasebnem sektorju, uporablja model ESOP. "Z delavskim solastništvom podjetje lahko dolgoročno obstane. Gre za nagrajevanje zaposlenih, da imajo možnost udeležbe pri dobičku. Ampak ne gre samo za nagrado, temveč tudi za kulturo, v kateri imajo zaposleni določeno moč pri upravljanju podjetja," poudarja Moriarty.

V prihodnjih letih prenos 100 milijonov evrov premoženja

Pri nas se bo po navedbah inštituta upokojila četrtina ustanoviteljev malih in srednje velikih podjetij, ki bodo lastništvo prenašali na nove lastnike. To pomeni, da bodo lastništvo menjala podjetja, ki zagotavljajo med 50 in 80 tisoč delovnih mest in ustvarijo na leto med 15 in 20 odstotkov dodane vrednosti. Gre za prenos več kot 100 milijonov evrov premoženja. 

V Sloveniji je v zgodovini do delavskega solastništva prihajalo v zadnjem koraku, tik pred propadom podjetja, kot zadnja možnost za reševanje. Ena tovrstnih uspešnih zgodb je bilo podjetje M-Tom. "Pri nas je manj kot 10 odstotkov družinskega nasledstva v malih in srednje velikih podjetjih, ta odstotek pa pada. Ta zakon ne posega v lastniške pravice, ne vidim, kdo v gospodarstvu bi bil ideološko proti," je dejal Gonza. Podrobnosti zakona bodo sicer znane danes zvečer na kongresu IED.

Domel, Dewesoft in Inea

Največje podjetje v lasti zaposlenih pri nas je s 1.200 zaposlenimi Domel, inovativno industrijsko podjetje, ki se zaradi neustrezne zakonodaje in neposrednega delavskega delničarstva spopada z veliko težavo nasledstva. Poleg Domela zaposleni vstopajo tudi v lastništvo podjetij, kot so Dewesoft, Gorenjski glas, Cosylab, Etiketa, Datalab in Inea, kjer so delavsko solastništvo uvedli v sklopu pilotnega projekta.

"Inea je na poti, da preide v 100-odstotno last zaposlenih. Lani smo ustanovili zadrugo z namenom vključitve v ESOP, ki je letos tudi vstopil v lastništvo podjetja. V zadrugo so lahko vključeni vsi, ki so najmanj eno leto v podjetju," je pojasnil Aleš Cimperman, član upravnega odbora zadruge, ki je lastnica podjetja.

Kot pravi, model ESOP vidijo kot edino dolgoročno možnost za podjetje. "Pri tem ne gledamo samo 10 let naprej, ampak več generacij. Kljub delavskemu solastništvu pa jasno ločujemo med menedžerskim, poslovodskim in lastniškim delom v podjetju," je še dodal Cimperman.

Zakonsko ureditev delavskega solastništva je ob prihodu na ministrsko mesto v intervjuju napovedal tudi Simon Maljevac. "Trenutna zakonodaja to omogoča, vendar so postopki in pogoji tako zapleteni in neugodni, da se za to ne odločajo. Torej moramo najprej prilagoditi zakonodajo, s čimer lahko zagotovimo, da podjetja ostanejo v slovenski lasti in da jih ne prevzemajo špekulativni skladi," je takrat poudaril.