Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v vsakoletnem nagovoru o stanju v uniji poudarila vodilno vlogo Evropske unije pri zelenem in digitalnem prehodu, spodbudila k nadaljnji širitvi unije, vključno z Ukrajino in Zahodnim Balkanom, na več mestih pa je bila kritična do Kitajske, ki da z "velikimi državnimi subvencijami" omogoča domačim podjetjem, da z nižjo ceno izrinejo konkurenco.
"Naše industrije in tehnološka podjetja imajo radi konkurenco," je dejala pred Evropskim parlamentom. "Vedo, da je dobra za posel in da ščiti službe v Evropi. Toda konkurenca je resnična le, če je poštena. Prepogosto so naša podjetja izključena iz najboljših trgov ali pa so žrtve plenilskih praks. Pogosto jih cenovno izrinejo tekmeci, ki imajo prednost ogromnih državnih subvencij."
Kot primere takšne trgovinske politike s strani Kitajske je von der Leyen navedla industrijo sončnih panelov, ki jih Evropa pospešeno uvaža prav iz Kitajske, in rastoč sektor električnih vozil. Gre za sektor, kjer von der Leyen vidi velik potencial za Evropo kot vodilno na področju zelenega prehoda, a pravi, da veliko število poceni kitajskih izdelkov "izkrivlja trg", zato je predsednica Komisije napovedala preiskavo v subvencije pri električnih vozilih iz Kitajske. Obregnila se je tudi ob nedavne kitajske omejitve izvoza galija in germanija.
Preberi še
Komisija kitajski avtomobilski industriji napovedala vojno
Marjan Trobiš, Boxmark Leather: Kitajski avtomobili so cenovno konkurenčni – kaj pa kakovost?
13.09.2023
Evropska komisija šest tehnoloških velikanov označila za vratarje
Ob nespoštovanju pravil finančna kazen v višini 10 odstotkov vseh prihodkov preteklega finančnega leta.
06.09.2023
Gospodarska klima v EU tudi avgusta slabša
Padce beležijo kazalniki gospodarske klime, pričakovanj o zaposlovanju in razpoloženja v industriji.
30.08.2023
"Evropa je odprta za konkurenco, a ne v tekmi do dna," je dejala von der Leyen.
Njena strategija v odnosih s Kitajsko sicer ni prekinitev vezi (angl. decouple), temveč zmanjšanje odvisnosti (angl. de-risk), na primer na področju kritičnih in redkozemeljskih materialov. V tem duhu bo pristopala tudi do pogajanj s Kitajsko v letošnjem letu, je še dodala.
Zeleni in digitalni prehod
Von der Leyen je izpostavila napredek in vodilno vlogo EU na področju zelenega in digitalnega prehoda, zakonodajo Evropskega zelenega dogovora pa opisala kot "naš odgovor na klic zgodovine". To so pokazale tudi naravne katastrofe tega poletja, med njimi je omenila poplave v Sloveniji.
Strategija zelenega prehoda je postala vse bolj usmerjena h gospodarstvu, je dejala. "Razviti moramo pristop za vsak posamezen industrijski ekosistem. Cilj je podpreti vsak sektor, da razvije poslovni model za razogljičenje."
Evropa je vodilna pri upravljanju s tveganji digitalnega sveta, pravi von der Leyen. V odziv na pojav dezinformacij, škodljivih spletnih vsebin in tveganja za zasebnost naših podatkov je postala globalni pionir državljanskih pravic v digitalnem svetu. Lani sprejeta Zakon o digitalnih storitvah (DSA) in Zakon o digitalnih trgih (DMA) ustvarjata "varno digitalno okolje".
Po mnenju von der Leyen mora isto veljati za umetno inteligenco, kar je namen novega Zakona o umetni inteligenci (AI Act).
Gospodarski izzivi Evrope
Predsednica, ki se ji petletni mandat izteče naslednje leto, je izpostavila tri izzive, s katerimi se sooča evropsko gospodarstvo: pomanjkanje delovne sile in veščin, inflacija ter olajševanje poslovanja za podjetja.
"Kljubovali smo napovedim množične brezposelnosti in rešili 40 milijonov delovnih mest. Evropa je bilzu polne zaposlenosti. Namesto da bi ljudje iskali službe, službe iščejo ljudi," je poslancem povedala von der Leyen.
Pomanjkanje delovne sile moramo nasloviti na več načinov, od izboljšanja dostopa do trga dela za ženske in mlade ljudi pa do kvalificiranih migracij, pravi von der Leyen.
Čeprav je inflacija vztrajna in se drži nad petimi odstotki, kar je krepko nad ciljno ravnijo Evropske centralne banke (ECB), je bila predsednica Komisije optimistična zaradi znižanja cen energije, kar je pripisala evropski enotnosti v času energetske krize. "Uspelo nam je, ker smo ostali združeni in nastopili s skupnim povpraševanjem po energiji. Krizo smo izkoristili za velike investicije v energetski prehod in čisto energijo."
Zadnji izziv je bil priznanje kompleksnosti evropske birokracije. "Mala podjetja nimajo kapacitet, da bi se spopadala s kompleksno administracijo. To pogosto pomeni, da v času, ki ga imajo na razpolago, naredijo manj in s tem zamudijo priložnost za rast." Von der Leyen je napovedala imenovanje posebnega odposlanca za urejanje tega področja in komunikacijo s podjetji, ki bo poročal neposredno predsednici Komisije. Obljubila je zmanjšanje birokratskih bremen za 25 odstotkov.
Širitev, Ukrajina in globalni sporazumi
Von der Leyen je pozvala k širitvi EU, ki ni nasprotna poglabljanju vezi že obstoječe unije – po njenem mnenju lahko oba procesa potekata skupaj.
"Vzpostaviti moramo vizijo uspešne širitve. Unijo, ki bo obsegala 500 milijonov ljudi, ki bodo živeli v svobodni, demokratični in razvijajoči se uniji. Unijo, kjer lahko mladi ljudje živijo, študirajo in delajo v svobodi."
Poudarila je tudi pomembnost vladavine prava, ki je "temelj naše unije". Zato so ključna prioriteta njenega mandata poročila o vladavini prava v državah članicah, von der Leyen pa verjame, da bi takšna poročila o stanju pravne države lahko aplicirali tudi na bodoče članice oziroma države kandidatke, v okviru njihovih prijav.
"Prihodnost Ukrajine je v naši uniji. Prihodnost Zahodnega Balkana je v naši uniji. Prihodnost Moldavije je v naši uniji," je dejala von der Leyen, a dodala, da širitev temelji na dosežkih. Potrebno je premisliti tudi, kako bodo organi EU delovali z več kot 30 državami članicami, zato je von der Leyen pozvala k dialogu. Slovenija v okviru Evropske unije pogosto poziva k pospešitvi pristopnih postopokov za države Zahodnega Balkana.
Obsodila je rusko invazijo na Ukrajino in dejala, da se bo evropska podpora Ukrajini nadaljevala. Pohvalila je tudi napredek Ukrajine v pristopnih pogajanjih.
Poudarila je pomembnost prostotrgovinskih sporazumov, ki jih unija sklepa z globalnimi partnerji. Izpostavila je nedavni vrh z državami Latinske Amerike, kjer je Bruselj napovedal za 45 milijard evrov naložb v regiji, predvsem za projekte na področju zelenega prehoda in digitalizacije. To je sicer del širše evropske strategije globalnih naložb Global Gateway, s katero Evropa odgovarja na kitajsko pobudo Pas in cesta.