Dan D za Slovenijo - bomo pridobili dodatnih 700 evropskih milijonov?

Kot smo na straneh Bloomberg Adria že poročali, bodo Sloveniji poleg lastnih sredstev za popoplavno obnovo na voljo tudi znatna sredstva iz evropskih skladov. Ta so tako nepovratna kot tudi povratna, zbrana pa so v kohezijskih skladih, skladu načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in pa evropskega solidarnostnega sklada.

Potem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v začetku avgusta po ogledu poplavljenih območij naši državi obljubila zajeten paket pomoči, se je zganila slovenska državna birokracija, ki mora pripraviti ustrezne predloge za pravočasno črpanje evropskih sredstev.

Vlada je tako potrdila okvirni seznam področij za najem dodatnih posojil iz mehanizma EU iz NOO. Država je za izvedbo ukrepov iz zadnjega in iz evropskega mehanizma za okrevanje upravičena do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dodatnih 122 milijonov evrov na podlagi načrta RePowerEU. Slovenija je do zdaj predvidela uporabo 545 milijonov evrov povratnih sredstev, medtem ko ostaja na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.

 

 

Potem ko je državo zajela obsežna povodenj, je vlada pregledala izvajanje protipoplavnih projektov in na podlagi pripravljenosti za prilagodljivost, ki jo je izrazila predsednica Evropske komisije, sprejela naknadno oblikovanje možnosti za najem do 320 milijonov evrov posojil za naložbe v okviru poglavja Zmanjševanje poplavne ogroženosti in zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče.

Temu se je namreč s spremembami NOO, ki jih je julija – se pravi pred poplavami – poslala v Bruselj, odpovedala. Ministrstvo za naravne vire in prostor bo v skladu s spremembami podprlo le tiste projekte, ki bodo z gotovostjo izpeljani do sredine leta 2026, ko se izteče rok za delovanje mehanizma.

Danes skrajni rok za oddajo prošnje za sredstva NOO

Vlada bo poleg tega zaprosila tudi za dodatna posojila za druge namene, in sicer v vrednosti 427 milijonov evrov. Gre za dodatna posojila za področje povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture in področje trajnostne prenove stavb, sporoča vlada.

Urad za okrevanje in odpornost, ki koordinira izvajanje mehanizma za okrevanje v Sloveniji, mora pri tem paziti na zelo kratke roke. Danes se namreč izteče rok za posredovanje prošnje za odobritev dodatnih posojil.

Zaradi izrednih okoliščin bo Slovenija v skladu z dogovorom z Evropsko komisijo v prošnji navedla najvišji mogoči znesek in okvirni seznam področij, ki bi jih financirala s posojili. V prihodnjih mesecih bo s komisijo neformalno uskladila vsebino predlaganih področij in pripravila dopolnjen načrt za okrevanje z dodatnimi reformami ter mejniki in cilji, ki so pogoj za koriščenje teh sredstev, še navaja Urad vlade za komuniciranje.

Drugi vir je omenjeni solidarnostni sklad, iz katerega si lahko Slovenija zagotovi 400 milijonov evrov (od tega 100 milijonov letos).

Poleg tega pa naj bi država reprogramirala tudi program uporabe kohezijskih sredstev, ki jih ima v obdobju 2021–2027 na voljo za 3,3 milijarde evrov. Za popoplavno obnovo bi lahko namenila tudi nekatera preostala kohezijska sredstva v okviru večletnega proračuna EU 2014–2020, ki do konca tega leta ne bodo porabljena. Šlo naj bi za okoli 50 milijonov evrov.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar