.webp){kind=icon}
Pogodbo o energetski listini (PEL), ki je v veljavi od 90. let prejšnjega stoletja, je Slovenija zapustila novembra lani. Predlog za izstop vseh članic Evropske unije, skupaj z evropsko jedrsko agencijo Euratom, pa je zdaj podala še Evropska komisija.
Mednarodna pogodba, katere namen je bil spodbujanje naložb zahodnih energetskih družb v posocialistične države vzhodne Evrope, po mnenju komisije ni več skladna s podnebnimi cilji EU. Za Slovenijo je bil med drugim sporen 26. člen, ki je omogočal mednarodne arbitraže sporov mimo nacionalnih sodišč.
"Zastarela pogodba o energetski listini ni usklajena z našo podnebno zakonodajo EU in našimi zavezami iz pariškega sporazuma," je dejal izvršni podpredsednik evropskega zelenega dogovora Frans Timmermans. "Čas je, da Evropa odstopi od te pogodbe in se v celoti osredotoči na gradnjo učinkovitega in konkurenčnega energetskega sistema, ki spodbuja in ščiti naložbe v obnovljivo energijo."
Preberi še
Kako je skupina HSE lani zaplavala v četrt milijarde evrov izgube?
Pod načrti so bili lani skoraj vsi kazalniki poslovanja in financiranja skupine HSE.
12.07.2023
Savdska Arabija krči proizvodnjo nafte, Rusom malo mar
Bližnjevzhodna kraljevina napovedala zmanjšanje izvoza za milijon sodov dnevno.
03.07.2023
Bloomberg
EU je leta 2018 pozvala k modernizaciji sporazuma in se do leta 2022 pogajala glede uskladitve pogodbe z evropskim pravom in energetskimi cilji. Toda države članice niso dosegle kvalificirane večine za ratifikacijo posodobljene pogodbe, ki jo je komisija predlagala oktobra lani, zato je koordiniran izstop EU, Euratoma in vseh držav članic "najbolj dosleden pristop", pravi komisija.
Novembra je slovenska vlada pod vodstvom premiera Roberta Goloba sprejela pobudo za izstop Slovenije iz pogodbe. Po mnenju vlade je pogodba "ena ključnih ovir za učinkovito in odgovorno okoljsko, podnebno in energetsko politiko". Vse od njenega sprejetja pa je širitev EU "omogočila nove, poglobljene možnosti investicijskega sodelovanja na področju energetike ter nove načine zagotavljanja pravne varnosti akterjev v energetiki".
Pogodba v 26. členu vsebuje mehanizem mednarodnih arbitraž (Investor State Dispute Settlement – ISDS) za reševanje sporov, ki obidejo sodišča držav, tudi če vlagatelji prihajajo iz držav članic EU oziroma so v sporu z njo. "Arbitražna sodišča pri tem ne upoštevajo primarnosti prava EU oziroma pravne prakse Sodišča EU v zvezi z nedopustnostjo uporabe arbitražne klavzule v naložbenih sporih znotraj EU," pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. To vzbuja nezaupanje tako javnosti kot stroke, dodajajo.
Arbitražne klavzule v investicijskih sporazumih je zavrnilo tudi Sodišče EU, ki je marca 2018 odločilo, da so te v neskladju s pravom EU, med drugim prav zaradi izločenosti takega sistema reševanja sporov iz evropskega pravosodnega sistema. "Kljub temu arbitražna sodišča še vedno trdijo, da jih te sodbe ne zavezujejo in ne sprejemajo ugovora pristojnosti," so dejali na ministrstvu.
Bloomberg
Sporni člen in podnebni pomisleki so tudi povezani. Vlagatelji namreč s pomočjo 26. člena skušajo zaobiti nacionalne pravosodne sisteme držav pogodbenic, ki morajo v kontekstu EU spoštovati nove, strožje standarde na področju zaščite okolja. Multinacionalne korporacije, ki vlagajo v fosilna goriva, lahko tožijo države, če njihova okoljska zakonodaja povzroči izgubo dobička za družbo. Leta 2021 je nemško energetsko podjetje RWE na primer tožilo nizozemsko vlado za 1,4 milijarde evrov odškodnine zaradi postopnega opuščanja elektrarn na premog.
"V nasprotju z nemškim zakonom o izstopu iz premoga nizozemski zakon ne predvideva ustreznega nadomestila za ta poseg v lastništvo podjetij," so takrat dejali pri RWE. "Na to gledamo kot na nezakonito."
"Medtem ko je predlog Evropske komisije, da EU izstopi iz pogodbe, razočaranje, še vedno obstaja veliko upanje, da bodo posodobljeno besedilo podprle tako države, ki želijo ostati pod njenim okriljem, kot tiste, ki so se odločile izstopiti iz neposodobljene pogodbe. Zato pozivam vse države članice EU, naj nadaljujejo posodabljanje PEL," pa se je na odločitev EU odzval generalni sekretar sekretariata PEL Guy Lentz.
"Slovenija je med razpravo v Svetu EU v zadnjih mesecih vselej podpirala odstop EU in Euratoma od PEL, vendar hkrati zagovarjala možnost držav članic, da bi ostale pogodbenice tudi v prihodnje, če si to želijo," so nam sporočili z ministrstva.
Trenutno ima pogodba 56 podpisnic, vključno z EU in Euratomom. Leta 2015 je pogodbo zapustila Italija, medtem ko Francija, Nizozemska, Poljska, Španija in Belgija pozivajo k skupnem izstopu celotne EU.
