Kako je skupina HSE lani zaplavala v četrt milijarde evrov izgube?

Energetska kriza je lani močno vplivala tudi na poslovanje slovenskih energetskih družb. Še posebno slabo jo je odnesla skupina Holding Slovenske elektrarne (HSE), ki je ob sicer visoki rasti prihodkov zabredla globoko v rdeče številke. Pod načrti so bili lani skoraj vsi kazalniki poslovanja in financiranja največjega proizvajalca električne energije v Sloveniji.

"Vojna v Ukrajini je povzročila izredne razmere na energetskih trgih. Nihče ni pričakoval tako sušnega leta 2022 in slabe hidrologije ter zahtevnih geomehanskih pogojev v premogovniku," je vodstvo družbe zapisalo v poslovnem poročilu za 2022. To razkriva, da je skupina lani zaradi visokih cen električne energije za 110 odstotkov povečala prihodke, na 5,38 milijard evrov, a to ni bilo dovolj, da ne bi potonila v rdeče številke. Zaradi velike volatilnosti električne energije, dragih nakupov te energije in težav z likvidnostjo v Premogovniku Velenje je zadolženost presegla načrte.

Medtem ko je v skupina HSE leta 2021 ustvarila 46,96 milijona evrov čistega dobička, je lani zabredla v izgubo, ki se je ustavila pri 271,95 milijona evrov. V poslovnem načrtu skupine HSE za leto 2022 je vodstvo predvidelo tudi prejem sredstev iz zakona o postopnem zapiranju premogovnika. A ker ta še ni bil sprejet, je bil to račun brez krčmarja.

Ob tem je treba dodati, da je skupina, ko govorimo o negativnem vplivu energetske krize, lani na podlagi interventnega zakona prejela 11,3 milijona evrov zaradi nižjega stroška koncesij in povračil za omilitev posledic dviga cen energentov ter 5,6 milijona evrov negativnega učinka zaradi omejitev cen električne energije in zemeljskega plina.

Med družbami, ki sestavljajo skupino, je imela kljub slabi hidrologiji lani največji dobiček družba Dravske elektrarne Maribor (13,8 milijona evrov). Ker matična družba HSE prevzema vsa tržna in količinska tveganja v skupini, je na njej tudi največje finančno breme: lani je imela za 319,68 milijona evrov čiste izgube. 

Slaba hidrologija

Lansko leto je bilo, kot ugotavlja uprava holdinga, eno najzahtevnejših za HSE. Na poslovanje so negativno vplivale "nenaklonjene naravne danosti" in zaostrene razmere na evropskih trgih električne energije, ki so se odražale v veliki volatilnosti cen električne energije.  

HSE

Elektrarne iz skupine so lani ustvarile 5.079 GWh električne energije (26 odstotkov pod načrti), padec pa v skupini pripisujejo predvsem slabi hidrologiji. Leto 2022 je bilo namreč eno najbolj sušnih let v zadnjih 50 letih, pojasnjujejo v HSE, kjer so imeli najnižjo proizvodnjo, odkar obstajajo. Med drugim so morali zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja julija lani zaustaviti obratovanje Hidroelektrarne Solkan, saj pretok reke Soče ni omogočal varnega delovanja turbin.

Težave s Teš 6

Del slabših poslovnih rezultatov gre pripisati tudi več težavam, ki lani niso dovoljevale polnega obratovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Spomladi so ga najprej nenačrtovano ustavili zaradi ugotovljene napake na uparjalniku bloka. Nato so ga v drugi polovici aprila ustavili zaradi načrtovane prenove.

Jesen pa je prinesla še večje težave. V času visokih cen električne energije so morali šesti blok zaradi varčevanja s premogom (ki je bilo posledica težav z odkopavanjem premoga v Velenju) zaustaviti med 14. oktobrom in 5. decembrom. Ker je bil Teš, ki povprečno prispeva tretjino vse slovenske električne energije, lani 19 odstotkov pod načrti, je moral HSE nadomestno električno energijo kupovati v času, ko so bile cene najvišje.

Generalni direktor HSE Tomaž Štoklej je sicer nedavno za Dnevnik ocenil, da bo delovanje Teša v prihodnje omejeno predvsem na obdobja, ko bo elektrika na trgu dražja in ko bo v našem sistemu primanjkljaj električne energije. To, ali bo Teš v prihodnje več stal, kot delal, bo odvisno od količin domačega premoga in cen na trgu, je povedal in ocenil, da izkopane količine domačega premoga verjetno ne bodo nikoli več takšne, kot so bile, in tudi Teš ne bo več proizvajal toliko kot včasih.

Likvidnostne težave

"Izredne razmere v naših proizvodnih družbah so imele na poslovanje skupine HSE v letu 2022 preko 420 milijonov evrov negativnega vpliva," vodstvo še pojasnjuje v letnem poročilu.  Po dveh letih so zato ponovno zagnali plinska bloka na lokaciji Trbovlje, večja je tudi proizvodnja iz plinskih blokov v Termoelektrarni Šoštanj.

Vse našteto je privedlo do likvidnostnih težav, zaradi katerih je HSE potreboval državno dokapitalizacijo v višini 492 milijonov evrov. HSE je prvi del v višini 100 milijonov evrov v začetku junija vrnil Slovenskemu državnemu holdingu (HSE). O nadaljnjem poteku vračanja sredstev bo SDH odločil v tretjem četrtletju, ko bo znano, kakšne bodo hidrološke razmere in razmere na energetskih trgih.