Največja svetovna izvoznica surove nafte in naftnih derivatov Savdska Arabija je v nedeljo sporočila, da bo svojo politiko zmanjševanja črpanja nafte podaljšala vsaj za dodaten mesec. Razlog za krčenje proizvodnje so nizke cene nafte na svetovnih energetskih trgih, ki vztrajajo že več mesecev in klestijo dobičke največjih energetskih družb v državni lasti kraljevine. Tako bo Savdska Arabija v juliju zmanjšala količino dnevno načrpane nafte za dodaten milijon sodov, danes poroča Bloomberg. Pri tem pa tamkajšnji mediji navajajo, da bi se lahko restriktivna politika načrpanih količin podaljšala tudi po juliju in celo avgustu.
Čeprav se je najpomembnejša članica razširjene organizacije držav izvoznic nafte (Opec +) za to določila v želji po umiritvi razmer oziroma cen na trgu, pa ta poteza po mnenju strokovnjakov ne bo imela želenega vpliva. Razlog za to sta Rusija in Združeni arabski emirati (ZAE), ki se ne menita za načrte kraljevine; še več, poteze Riada nameravata pragmatično izkoristiti sebi v prid. Povpraševanje po tem energentu naj bi namreč po predvidevanjih letos doseglo nov rekord, medtem ko se bo delež savdske nafte pri tem očitno bistveno zmanjšal, saj bo država v juliju dnevno načrpala samo še 9 milijonov sodov, kar je najmanj od sredine 2021.
Preberi še
Po omejitvi črpanja Savdske Arabije cene nafte ostajajo dokaj nizke
Terminske pogodbe za nafto brent so v petek znašale okoli 76 dolarjev za sod.
11.06.2023
Nafta in plin se dražita, od jutri dražji tudi obisk bencinskih črpalk
Kurilno olje bo dražje za cent, bencin za tri.
05.06.2023
Pregled: Azijske delnice navzgor, nafta po skoku umirjeno
Japonske in avstralske delnice poskočile za več kot 1 odstotek
05.06.2023
OPEC+ bo znižal proizvodnjo z dodatnim prispevkom Savdijcev
Do dogovora je prišlo po dolgem sporu z afriškimi članicami.
04.06.2023
Energetska pogoltnost Kitajske in Indije priložnost za Rusijo
Rusija, ki se ni zavezala k opaznejšemu zmanjšanju proizvodnje, in ZAE, ki so si zagotovili višjo proizvodno kvoto za leto 2024, bosta namreč brez težav zapolnili povpraševanje po energentih, čigar globalno središče se vse bolj seli na azijski vzhod. Indija je tako v prvem letošnjem četrtletju postala največja uvoznica ruske nafte, medtem ko je Kitajska, slabim gospodarskim obetom ter pešajoči industrijski aktivnosti navkljub, še zmeraj ena glavnih porabnic in strateških partneric režima ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Čeprav se je Rusija po poročanju tamkajšnjih medijev zavezala, da bo prodajo nafte zmanjšala za 500 tisoč sodov dnevno, pa Bloomberg navaja, da obstajajo resni dvomi o tem, ali se Moskva sploh drži dogovorjenega. Senco dvoma na resničnost ruskih navedb namreč mečejo podatki o izvozu nafte, ki se v zadnjih mesecih namesto upada kažejo v izrazito pozitivnem trendu. Podatki za Indijo denimo kažejo, da se je na indijski podkontinent v juniju dnevno prelilo kar 2,2 milijona sodov ruske nafte, kar je več od skupnih količin iraške in savdske nafte. Uvoz ruskih energentov v državo pa po poročanju Reutersa narašča že zadnjih deset mesecev.
Krepitev trgovina z ruskimi energenti, po katerih imajo razvijajoči azijski trgi vse večjo potrebo, pa ima dodatne posledice tudi z vidika uveljavljanja kitajske nacionalne valute juan v mednarodnih trgovini z energenti. Pomemben vidik oblikovanja kitajsko-ruskega geostrateškega stebra, o katerem je v nedavnem pogovoru za Bloomberg Adria govoril ekonomist Mojmir Mrak, je namreč v veliki meri odvisno prav od trgovine z nafto na relaciji Rusija – Kitajska – Indija, pri čemer je zadnja vodilna država tretjega stebra držav t.i. globlanega juga. O vse večji vlogi kitajskega juana smo na straneh Bloomberg Adria že poročali, agencija Reuters pa v zvezi s trgovino z rusko nafto danes poroča, da se vse več indijski trgovcev z nafto odloča za vstop v plačilni (eko)sistem kitajske valute, ki pa je v primerjavi z ameriškim dolarjem resda še opazno manjši.
Bistvenega vpliva na ceno nafte (še) ni
Savdski minister za energijo princ Abdulaziz bin Salman je ob napovedi zmanjšanja izvoza dejal, da bo "storil vse, kar je potrebno, da bi trgu zagotovil stabilnost". Ker so cene nafte pod pritiskom klavrnih gospodarskih napovedi, doseganje tega pomeni prevzemanje bremena zmanjševanja proizvodnje. Preostalih 23 držav članic skupine Opec + pa vseeno niso ponudile nobenih dodatnih ukrepov oziroma zgotovil za umiritev razmer na trgu, s čimer bi sledile načrtom Savdske Arabije v smeri večje tržne konsolidacije.
Ta si prizadeva okrepiti že dogovorjene ukrepe regulacije načrpanih količin nafte, ki je bil v okviru OPEC+ dogovorjen pred dvema mesecema, a, kot kaže, ni imel bistvenega vpliva na draženje tega ključnega energetna. Organizacija držav izvoznic nafte je v začetku aprila namreč nepričakovano napovedala zmanjšanje ponudbo za približno 1,6 milijona sodov na dan, a prav presenetljivo šibko popandemsko gospodarsko okrevanje Kitajske, je negativno vplivalo na terminske naftne pogodbe, ki so maja v borzi v New Yorku padle za 11 odstotkov.
Na začetku ponedeljkovega trgovanja je cena nafte West Texas Intermediate poskočila za skoraj pet odstotkov, nato pa se je nekoliko pocenila in se čez dan giblje nad 73 dolarji za sod. Svetovna referenčna cena severnomorske surove nafte Brent se je medtem povzpela na 78 dolarjev za sod.
Članice razširjene skupine proizvajalk nafte Opec + so po junijskem srečanju na Dunaju sporočile, da želijo prihodnje leto načrpati približno 40 milijonov 159-litrskih sodov na dan.