Jelena Juvan: Dokler je Ukrajina v vojni, polnopravnega članstva ne bo

"Če bi imel možnost govoriti s Putinom, bi mu povedal, da je tudi Rusija varnejša z ukrajinskim članstvom v Natu," je v nedavnem intervjuju za The Economist povedal starosta ameriške diplomacije in zunanjepolitične doktrine realpolitik Henry Kissinger. Njegov navidezno kontradiktoren komentar se je nanašal na vse bolj verjeten razplet najobsežnejšega konflikta na evropskih tleh od konca druge svetovne vojne. Ob usihanju zagona težko pričakovane ukrajinske protiofenzive se namreč po ocenah opazovalcev zamrznitev konflikta zdi vse bolj verjeten razplet vojne, ki se preveša v poldrugo leto.

Stališče zahodnih zaveznic Ukrajine je bila namreč ves čas brezpogojna osvoboditev zasedenih ozemelj in z njim ponovna zagotovitev ozemeljske celovitosti okupirane države, čigar predpogoj je seveda poraz ruske invazijske vojske. Prav na tej premisi je namreč temeljila nadaljnja vojaška pomoč oblegani Ukrajini, ki bo tudi glavna tema dvodnevnega vrha Nata v litovskem glavnem mestu Vilni.

Zahodna podpora Ukrajini v vojaštvu in opremi se krepi

Predvsem Združene države Amerike (ZDA), ki so Kijevu po analizi inštituta za svetovno gospodarstvo IfW iz Kiela doslej obljubile pomoč, vredno 42,8 milijarde evrov, bodo na srečanju poleg zagotovil za nadaljnjo pomoč v denarju in vojaštvu poskušale nadgraditi z dodatnimi varnostnimi zagotovili ali vsaj konkretnejšimi zavezami o varnostno-strateškem statusu Ukrajine. Ta naj bi vključeval večino prednosti formalnega članstva v Natu, izvzemši članstvo samo.

Vendar so strokovnjaki glede tega skeptični. "Na vrhu ne pričakujem kakšnih prebojnih odločitev, razen krepitve podpore Ukrajini, ki smo ji priča že vse od februarja lani dalje," realen domet srečanja povzema strokovnjak za varnostna vprašanja in evroposlanec Klemen Grošelj. Z njim se strinja tudi predavateljica in predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Jelena Juvan, češ da bi bilo edino konkretno varnostno zagotovilo "polnopravno članstvo, ki vsebuje znameniti 5. člen washingtonske pogodbe".

Dlje ko traja vojna in manj ko gre ta po načrtih Kijeva oziroma zahodnih zaveznikov na čelu z ZDA, bolj se poglablja dvom o nadaljnji slogi in pripravljenosti držav, da še naprej tako neomajno podpirajo Ukrajino kot doslej. Podatki inštituta IfW od 25. marca do konca maja namreč kažejo, da so se zaveze za celokupno pomoč zaveznikov povečale za 13 milijard, na skupno 165 milijard evrov. Več kot tri četrtine vojaške pomoči je namenjene orožju in opremi. Napreduje tudi marca najavljeni evropski načrt opremljanja ukrajinske vojske prek skupnih naročil in proizvodnje streliva.

Junijski podatki zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella razkrivajo, da je Evropska unija (EU) doslej poslala več kot 200 tisoč granat. Poleg dobav iz lastnih skladišč in skupnih nakupov streliva je EU predvidela še tretji steber, večjo proizvodnjo streliva in raket. Svet EU in evropski parlament pa sta konec minulega tedna sprejela tudi usklajeno besedilo načrta za proizvodnjo orožja (tako imenonvani tretji steber), ki za vzpostavljanje evropskih orožarskih proizvodnih linij predvideva 500 milijonov evrov.

Ukrajinska vojna spodjeda notranjepolitično stabilnost vpletenih

Moskvo je pred 14 dnevi pretresel poskus vojaškega udara plačancev skupine Wagner pod vodstvom Jevgenija Prigožina, s čimer je Rusom in svetovni javnosti nazorno pokazal, da ukrajinska vojna ne poteka po načrtih Kremlja. Po oceni poznavalca posovjetskega prostora in časa Denisa Manceviča pa zaradi slabega vodenja ofenzive ni pod vprašajem le preživetje režima predsednika Vladimirja Putina, ampak tudi konstitucionalni ustroj države.

A krepitev moči in večanje vložkov pri Ukrajini stopnjujeta tudi notranjepolitične pritiske na vlade držav podpornic. Najbolj izrazit primer tega so nemara prav glavne ukrajinske zaveznice ZDA oziroma tamkajšnja administracija predsednika Joeja Bidna. Vročico predvolilne predsedniške tekme v tej državi namreč vse bolj stopnjujejo polemične debate o tem, da ukrajinska vojna oziroma neomajna ameriška pomoč morda ni v strateškem interesu te države. Tako je republikanski predsedniški kandidat in floridski guverner Ron DeSantis v začetku letošnjega leta dejal, da je ukrajinski konflikt "teritorialni spor", medtem ko je Donald Trump ocenil, da je ne glede na razmere na bojišču čas za mirovna pogajanja med Kijevom in Moskvo.

Američani si  prizadevajo za čimprejšnjo včlanitev napadene države v Nato, pri čemer je glavna težava, da je Ukrajina v vojni. "Nato je res vojaško zavezništvo in sistem kolektivne obrambe, ampak je v prvi vrsti politično zavezništvo," o kritičnem vidiku politične enotnosti pri zagotavljanju nadaljnje podpore Ukrajini ugotavlja Juvan. Če bi državo sprejeli v severnoatlantsko zavezništvo, bi omenjeni 5. člen, ki je drugače zagotovilo odvračanja napada na zvezo, doslej posredno vojno med zahodom in Rusijo (v ozadju pa tudi rusko zaveznico Kitajsko) samodejno spremenil v neposredni konflikt. "Sprejem Ukrajine v zavezništvo v trenutni razmerah bi pomenil neposredno vključitev zveze Nato v vojno z Rusijo," glede ovir za vstop Ukrajine v Nato meni predavateljica obramboslovja.

Bloomberg

 

Juvan glede ukrajinskega članstva opozarja, da je za "sprejem nove države potreben konsenz vseh držav članic". Pogodbe o pristopu novih držav članic se ratificirajo v vsaki državi članici posebej in v skladu z nacionalno zakonodajo, pravi. Zato tudi, "če bi posamezne države zdaj želele sprejeti Ukrajino v zavezništvo, sem prepričana, da bi velika večina bila proti".

Kissingerjeva svarila pred 'ravnovesjem nezadovoljstva'

A tako kot že ničkolikokrat doslej v tem nevralgičnem konfliktu naše dobe, ki glede na dogajanje na frontni črti dnevno prerazporeja in odmerja varnostno, zunanje- ter notranjepolitično agendo neposredno vpletenih držav in posredno vpletenih velesil, je tudi protiofenziva razkrila, da so napovedi, analize in ne nazadnje upanja nekaj povsem drugega kot realnost frontne črte.

Bloomberg

 

Zahodnih zaveznikov tako po treh tednih pešajoče protiofenzive niso presenetile zgolj pretirano optimistična ocene realnih zmožnosti ukrajinske vojske, ki je s sodobnim zahodnim orožjem opremila 36 tisoč novih vojakov, ampak morda še bolj pesimizem oziroma kritika na račun pomanjkljivosti ruskih zavojevalcev. Medtem ko protiofenziva ne dosega zastavljenih ciljev, se poleg voditeljev zahodnih držav nemara še najbolj krepi politični pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Časa za uspeh je iz dneva v dan manj, ob tem pa narašča pritisk za mirovna pogajanja z Moskvo, čeprav si njegova država (še) ni zagotovila ozemeljske celovitosti.

To pa bi med drugim odprlo tudi vrata nameram Kitajske, saj njen mirovni načrt, predstavljen v začetku leta, ne predvideva izpolnjenega predpogoja ozemeljske enovitosti in posledične politične suverenosti Ukrajine. Mirovni načrt azijske sile bi v primeru uresničitve privedel do situacije, pred katero je uvodoma svaril Kissinger in zaradi česar so mu bolj ali manj ostro nasprotovali ukrajinski zavezniki, med katerimi je bila tudi Slovenija.

Zamrznjeni konflikt, v katerem bi Rusija obdržala del zasedenih ozemelj, bi bil po oceni Kissingerja od vseh slabih rešitev najslabša, saj nobena od vpletenih strani ne bi dobila tistega, česar si želi. Apetiti bi postali nepotešeni, z njimi pa tudi nevarnost vnovične oživitve oziroma zaostritve konflikta. "Če se bo vojna končala tako, kot se verjetno bo (tj. zamrznjeni konflikt), in sicer da bo Rusija izgubila večino zasedenih ozemelj, a obdržala Sevastopol, bomo dobili nezadovoljno Rusijo, pa tudi nezadovoljno Ukrajino – z drugimi besedami: ravnovesje nezadovoljstva," ugotavlja nekdanji svetovalec za nacionalno varnost, ki je predsedniškemu jastrebu Richardu Nixonu omogočil, da se je v zgodovino zapisal kot sicer najmanj verjetni arhitekt zbliževanja kitajske komunistične trdnjave z ZDA.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar