Mirovni načrt Pekinga brez kredibilnosti; kakšen je odziv Slovenije?

Mirovni načrt za razrešitev ukrajinskega konflikta, ki je na predvečer petkove obletnice iz Zhongnahaiema (rezidenca kitajskega državnega vrha) obšel svet, je ob svoji predstavitvi naletel na povečini kritičen odziv. Še pred napovedanim petkovim govorom kitajskega predsednika Xija Jinpinga, ki naj bi svetovni javnosti predstavil svojo vizijo miru v Evropi, je cinizem načrta za prekinitev morije razkril Jake Sullivan, svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna.

Ta je v posebni oddaji ob obletnici vojne, v kateri so prek videopovezave sodelovali tudi ukrajinski vojaki neposredno s frontne črte, za televizijsko mrežo CNN povedal, da se bodo spopadi resda vlekli še mesece, a da je "Rusija že izgubila vojno". "Cilj Rusije v tej vojni je bil izbrisati Ukrajino z zemljevida, zavzeti prestolnico in uničiti Ukrajino ter jo priključiti Rusiji," je o glavnem cilju ruskega predsednika Vladimirja Putina povedal Bidnov svetovalec in poudaril, da so bile ruske vojaške sile v uresničevanju načrtov generalov doslej neuspešne ter da bo tako tudi ostalo. "To jim ni uspelo in tega ne bodo mogli uresničiti niti v prihodnje," je bilo jasno sporočilo, ki ga je v Washington poslal v Kremelj.

Članek smo dopolnili z odzivom ministrstva za zunanje in evropske zadeve glede stališča Slovenije do kitajske mirovne pobude. Spremenjen je bil tudi mednaslov Slovenija z odzivom čaka na zaveznike, in sicer v Slovenija deloma odobrava kitajski predlog.

Sestrelitev kitajskega balona miru

Vendar je imela Bela hiša namesto ruskega samodržca, ki je doslej v beg poslal več kot 15 milijonov Ukrajincev, v smrt pa po podatkih Združenih narodov osem tisoč civilistov in 70 tisoč vojakov, pomembnejše sporočilo pripravljeno za avtorja mirovne pobude. Xijeva vloga posrednika miru je po prepričanju Zahoda bolj kot v končanje prelivanja krvi usmerjena k zaščiti gospodarskih interesov in h krepitvi mednarodnega ugleda Kitajske.

Na to nakazuje besedilo "politične rešitve ukrajinske krize", ki zajema 12 simboličnih ciljev in nobenega konkretnega ali praktičnega predloga, ugotavljajo analitiki. Predvsem v oči zbodejo slabo prikrite kritike, uperjene proti Zahodu in zvezi Nato, češ da se je treba izogibati "širitvi blokovske ureditve" in "razpihovanju plamena poslabšanja odnosov". "Gre bolj ali manj za povzetek stališč, ki so jih v preteklosti na temo Ukrajine in Tajvana izrekli kitajski diplomati," je v petkovi analizi besedila predloga povzel Bloomberg.

Čez vikend se je oglasil tudi Biden, ki je svoje mnenje nedvoumno povzel v retoričnem vprašanju: "Putni mu ploska, kako torej je lahko dober?"

Kitajski balon, ki naj bi v svet ponesel sporočilo miru, je ostra kritika hitro sklatila, njegov padec pa je z dnevnega reda brez pojasnila umaknil tudi napovedani govor kitajskega voditelja.

To za politične stratege v kitajskem državnem vrhu predstavlja težavo. V analizah ukrajinske vojne smo v uredništvu Bloomberg Adria z analitiki in strokovnjaki med drugim ugotavljali, da si bo posrednik miru v Ukrajini v veliki meri tudi zagotovil škarje in platno za ukrojitev nadaljnje geopolitične ureditve sveta. Kitajski ta priložnost polzi iz rok, a pomembneje je, da se trpljenje v Ukrajini ne zaustavlja.

Vprašanje (ne)spoštovanja suverenosti

"Moj prvi odziv na to je, da bi se lahko ustavili že pri prvi točki, ki govori o spoštovanju suverenosti vseh narodov. Ta vojna bi se lahko končala že jutri, če bi Rusija prenehala napadati Ukrajino in umaknila svoje sile," je ameriški pogled na kratko povzel Sullivan. S tem je visoki predstavnik Bele hiše opozoril na vsebinsko ničevost besedila in dvoličnost zunanje politike samoimenovanih posrednikov miru z daljnega vzhoda.

Izpostavljanje domnevnega nespoštovanja pravice do suverenosti je ostra kritika kitajske zunanje politike, ki skuša z mehkimi diplomatskimi prijemi zgraditi evrazijski most gospodarskega sodelovanja in prek njega z milijardami vred izvoziti še tovornjak političnega vpliva. Ključen del njegove konstrukcije so namreč gospodarsko-infrastrukturni projekti v okviru pobude pasu in ceste, meni sinologinja z ljubljanske Filozofske fakultete Maja Veselič, s katero smo spregovorili ob bližajoči se desetletnici projekta.

Kar ima za Peking vsaj takšen pomen kot cilj pobude, je način, kako ga uresničiti. Xi Jinping, ki je pobudo ob njeni predstavitvi pred skoraj desetimi leti postavil na piedestal svoje zunanjepolitične agende, si vpliv ljudske republike prizadeva zgraditi na mostu s temu primernimi – ljudskimi – temelji in vrednotami. "Projekte pobude vodijo ekonomski interesi," meni Veselič, a dodaja, da njegov pomemben del sestavljajo "tudi drugi vidiki – kulturna izmenjava, medijske, akademske izmenjave".

Med slednjimi je pri vrhu tudi spoštovanje suverenosti drugih narodov oziroma miroljubnega soobstoja, kar je dan pred obletnico ukrajinske vojne znova poudaril visoki kitajski odposlanec Wang Yi. Kar je njegovi izjavam o zavzemanju za multipolarni svet vzelo kredibilnost, je bilo dejstvo, da je to storil v Moskvi po srečanju z ruskim predsednikom.

"Ruski napad na Ukrajino je sistematično uničevanje ukrajinske kulture. Putin ponavlja, da ukrajinske kulture, naroda in identitete ni," je o kremeljskem pojmovanju temeljnih postulatov suverenosti v nedeljskem intervjuju za RTV Slovenija povedal izvrsten poznavalec Rusije in nekdanji Delov dopisnik iz Moskve Branko Soban.

ZDA so tako prek kritike ruskega teptanja ukrajinske ozemeljske celovitosti dale jasno vedeti, da bistveno drugačnega pogleda na koncept suverenosti Putinovi zavezniki, kot je Xi Jinping, ne morejo imeti. Ameriška kritika je bila zato vsaj toliko usmerjena v Rusijo kot v Kitajsko in njene namere v zvezi s pobudo pasu in ceste.

Za slednjo nekdanja Delova poročevalka s Kitajske in poznavalka širšega azijskega prostora Zorana Baković meni, da se bo v letošnjem letu okrepila. Da je ta v očeh Pekinga glavno orodje za zagotavljanje statusa velesile, se strinja tudi Anastas Vangeli s katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki ugotavlja, da si je Kitajska s pobudo zagotovila osrednje mesto v svetovni politični ekonomiji.

"Pobuda je hočeš nočeš spremenila svet, v katerem živimo," je za Bloomberg Adria povedal Vangeli. "Govoriti o mednarodni politiki in globalnem gospodarstvu je brez omembe pobude nemogoče."

Zato ne čudi, da si Američani želijo s kritiko predloga in namigi o dobavi kitajskega orožja v Rusijo zasejati dvom v iskrenost kitajskih mirovnih namenov in posredno gospodarsko-trgovinskih načrtov v okviru pobude pasu in ceste, saj te poteze Pekinga razumejo kot izziv ameriški viziji "unipolarne ureditve sveta".

Dejstvo, ki ga ne morejo prikriti niti še tako dobro zamišljen mirovni načrt niti milijarde dolarjev posojil v okviru pobude pasu in ceste, je namreč, da sino-rusko zavezništvo obstaja. To se po oceni strokovnjakov, ki smo jih v seriji člankov predstavili na spletnih straneh Bloomberg Adria, z vidika trgovine in nakupa poceni ruskih energentov najbolj izplača prav Kitajski (in Indiji), ki pa jo z vidika doseganja geopolitičnih ciljev tudi ovira. Zadnji poskus krepitve njenega mednarodnega prestiža, preoblečen v mirovno pobudo, je namreč neslavno propadel prav zaradi njenega energetskega pragmatizma oziroma pogoltnosti v okviru pakta s Putinovo Rusijo.

Slovenija deloma odobrava kitajski predlog

V petek so odklonilen odnos do Xijeve pobude izrazili ostali pomembni odločevalci na zahodu. Med njima sta bila predvsem predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki sta ocenila, da kitajski načrt nima dovolj kredibilnosti, saj država doslej še ni obsodila ruske invazije na Ukrajino.

Njuna utemeljitev se je nanašala na glasovanje Generalne skupščine Združenih narodov, ki je minuli četrtek s 141 glasovi proti sedmim in z 32 vzdržanimi državami, med katerimi sta bili tudi Kitajska in Indija, potrdila resolucijo ob prvi obletnici ruskega napada na Ukrajino.

Za resolucijo, ki Rusijo poziva k umiku čet, je med drugim glasovala tudi slovenska zunanja ministrica in podpredsednica vlade Tanja Fajon. Ob obletnici vojne se je z odločno obsodbo ruske agresije oglasil tudi premier Robert Golob, vendar pri tem ni omenil kitajske mirovne pobude. S strani ministrstva za zunanje zadeve smo danes prejeli razširjeno stališče slovenske vlade do mirovne pobude, v katerem je zapisano, da Slovenija podpira nekatere dele predloga. "Slovenija lahko podpre elemente pobude o zaščiti civilnega prebivalstva in vojnih ujetnikov, poziv za izogibanje napadov na jedrske objekte, poziv k nadaljnjemu izvajanju dogovora o izvozu žita iz Ukrajine ter pripravljenost Kitajske, da sodeluje pri povojni obnovi," sporočajo iz Mladike. Kar je v luči glavnega očitka Zahoda pomenljivo je, da naša država pozdravlja predlog v delu, ki poudarja pomen "strogega spoštovanja suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav, nujnost spoštovanja mednarodnega prava". Pomanjkljivost predloga pa je, navajajo, "da govori o ukrajinski krizi in se izogiba sržu problema - t.j., da gre za rusko agresijo na Ukrajino."

Žarek upanja za Xija Jinpinga in njegove ambicije pa je nazadnje odziv voditelja, ki je osrednja figura celotne zgodbe. Kitajski mirovni most so v Kijevu sprejeli z zadržanostjo, a predsednik Volodomir Zelenski je vendarle pozdravil aktivno vlogo ljudske republike. "Kakor vem, Kitajska spoštuje zgodovinsko integriteto," je sporočil Zelenski. Pri tem pa je Xija opomnil, da si mora po najboljših močeh prizadevati, da se ruske čete umaknejo z zasedenih ozemelj, saj bi bil prav to dokaz spoštovanja ideje suverenosti.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar