"Časovnico smo skrajšali za pol leta. Vse lahko izpeljemo skladno s časovnico, a če denimo pride do pritožbe na izdano gradbeno dovoljenje, lahko to celoten projekt močno upočasni," je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Tako naj bi severni del tretje razvojne osi po načrtih zgradili do junija 2028 oziroma pol leta prej, kot je predvidevala prejšnja časovnica.
Po dodatni zunanji strokovni recenziji tehnološko najzahtevnejših odsekov, ki jo je Dars opravil s priznanim projektantom Marjanom Pipenbaherjem, so časovnico skrajšali. Pipenbaher je izpostavil zahtevnost projekta in poudaril, da dodatnih časovnih prihrankov ni mogoče najti, ne da bi odstopali od najvišje kakovosti izvedbe.
"Jasno se moramo zavedati vseh omejitev. Organizirati je treba gradnjo, skladno z državnim prostorskim načrtom, upoštevati okoljevarstvene zahteve, čim bolje organizirati transport na gradbišču ter poskrbeti za vgradnjo viškov materialov," je povedal projektant.
Severni del tretje razvojne osi je razdeljen na dva odseka: prvi odsek od priključka Šentrupert na avtocesti A1 (Šentilj–Koper) do priključka Velenje jug, dolžine približno 14 kilometrov, ter drugi odsek od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug, dolžine 17,5 kilometra.
Po besedah Pipenbaherja je ključno, da dela na več odsekih, ki jih je mogoče začeti in izvajati hkrati, tako tudi izvajajo. Opozoril je tudi na pomanjkanje kadra, ki narekuje načrtovanje del številnih gradbenih podjetij.
'Zamud ne moremo nadoknaditi'
Kot je ob tem poudaril predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, zamud pri pridobivanju dovoljenj ne morejo nadoknaditi pri gradnji. "Projektiranje je ves čas pod nadzorom Darsa in v tem delu ne prihaja do zamud. Te so nastale med pridobivanjem dovoljenj, na te postopke pa Dars ali infrastrukturno ministrstvo nista mogla vplivati," pravi Hajdinjak.
Dars po njegovih besedah ne bo skrajševal na račun krajšanja rokov gradnje, saj bi to lahko pomenilo nižjo kakovost gradnje, s tem pa manjšo varnost objektov. Odgovornost za slednje časovnici lahko torej prevzamejo le v fazi od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja naprej. Dodatna strokovna recenzija je po njegovih besedah pokazala, da so gradbeni roki postavljeni realno.
Kot je še povedal Hajdinjak, so na odseku Velenje-Slovenj Gradec dela na sklopu Gaberke že končana, potekajo pa na sklopih Jenina, Škalsko jezero in Konovo. Za sklope Škale, Velenja, Podgorje so v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj. Za sklop Velenje nameravajo zahteve za gradbeno dovoljenje vložiti avgusta.
Izraz tretja razvojna os pomeni prometno povezavo, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško). Del povezave sta tudi novi državni cesti od avtoceste A2 pri Novem mestu do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug ter od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Slovenj Gradec jug.
.webp){kind=icon}
