Prodaja vinjet v porastu, dobiček Darsa kljub temu nekoliko nižji

Družba Dars je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila 257,6 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar predstavlja tri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Kljub temu je čisti dobiček znašal 61,5 milijona evrov, kar je za 440 tisoč evrov oziroma slab odstotek manj kot lani, je danes sporočil upravljavec avtocest v Sloveniji.

Bo potreben dvig cestnin?

Dobiček iz poslovanja (EBIT) je dosegel 87,9 milijona evrov, kar je za tri odstotke manj kot v lanskem prvem polletju. Po drugi strani pa je dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) zrasel za dva odstotka in dosegel 192,5 milijona evrov.

V tem obdobju je Dars prodal 3,76 milijona vinjet, kar je 18.500 več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od cestnin so se povečali za štiri odstotke in so znašali 241,2 milijona evrov. Prihodki od vinjet so zrasli za deset odstotkov na 97,2 milijona evrov, medtem ko so prihodki od tovornega prometa in cestnine za predor Karavanke ostali na enaki ravni, in sicer pri 136,2 milijona evrov oziroma 7,8 milijona evrov, so zapisali v danes objavljenem nerevidiranem polletnem poročilu.

 

 

Pri Darsu so v poročilu namignili tudi na morebitno zvišanje cestnin. "Za dolgoročno vzdržnost poslovanja družbe bo treba poleg refinanciranja vsakoletno prilagajati tudi cenik cestnine, ki bo omogočal vzdrževanje ustreznega obsega prihodkov za pokritje celotnih infrastrukturnih stroškov in servisiranje dolga," so zapisali v podjetju, ki ga vodi David Skornšek. Skornšek je novembra lani na čelu Darsa zamenjal Valentina Hajdinjaka, ki je odstopil zaradi domnevnih nepravilnosti pri poslih z avtovleko težkih vozil.

Dars bo razširil vpadnice iz Štajerske v Ljubljano

Trenutno največji naložbi Darsa sta izgradnja druge cevi predora Karavanke in tretje razvojne osi, ki bo severni in jugovzhodni del Slovenije povezala z obstoječim avtocestnim omrežjem.

Dars je konec junija 2024 dobil okoljevarstveno soglasje za vzpostavitev tretjega prometnega pasu na štajerskem kraku ljubljanskih vpadnic, od Domžal do Zadobrove v dolžini 14,8 km smernih vozišč ter 1,7 km priključkov. "Z večanjem kapacitete obstoječe ceste bomo zagotovili večjo pretočnost in prometno varnost na štajerskem kraku ljubljanskih vpadnic," so zapisali v poročilu.