.webp){kind=icon}
Predsednik vlade Robert Golob je danes popoldne na radiju Slovenija povedal, da bo primanjkljaj proračuna v naslednjm letu v okviru pravil evro območja, torej pod tremi odstotki BDP. "Proračuna za leti 2023 in 2024 sta povsem usklajena z evropskimi pričakovanji. Naše javne finance so v bistveno boljši kondiciji, kot se govori," je v oddaji Studio ob 17. zatrdil Golob.
Zavrnil je navedbe gospdoarstva, da mu vlada v času energetske krize ni pomagala dovolj. "Ne samo, da imamo rekordne dobičke, imamo tudi rekordno zaposlenost. Glavni problem gospodarstva je sedaj delovna sila. Če gospodarstvo ne bi delalo dobro, bi imeli na razpolago veliko več delovne sile."
V parlamentu proračunski dokumenti
"Pred sabo imamo rebalans, ki je v resnici ne samo potrdil optimizem, ki sem si ga upal oktobra lani javno napovedati, ampak je celo še boljši," je v državnem zboru ob sprejemanju rebalnsa proračunov za leti 2023 in 2024 povedal premier Golob. Rebalans je potreben predvsem zaradi reorganizacije vlade. Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov.
Preberi še
Fiskalni svet: 'Proračunsko načrtovanje ostaja pomanjkljivo'
Primanjkljaj državnega proračuna bo glede na lani višji za 2,2 odstotne točke.
08.05.2023
Vlada sprejela 'tehnični' rebalans, primanjkljaj bo večji od limita EK
Načrtovani primanjkljaj je pri 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda.
20.04.2023
"Ne samo, da recesije ni ne v Sloveniji ne v Evropi in ne samo, da smo uspešno obvladovali energetsko krizo, primanjkljaj se v Sloveniji celo zmanjšuje, " je dejal Golob. Po njegovih besedah bodo prihodki nekoliko nižji, a bodo tudi odhodki nižji.
Proračunski primanjkljaj naj bi se tako znižal za 376 milijonov evrov na približno 2,9 milijarde evrov oziroma na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. To je sicer še vedno več od določenega limita treh odstotkov BDP, s tem pa je Slovenija še vedno kandidatka za postopek presežnega primanjkljaja, kot to določa Evropska komisija.
Kot je še poudaril premier, so ob vsemu uspeli zadržati rekorden nivo investicij, kar je edini ustrezen izhod iz krize, in dodal, da ukrepi delujejo. Po njegovih besedah je to razvidno iz pribitkov na slovenske obveznice. "Strošek zadolževanja je v Sloveniji v tem obdobju kljub krizi zrasel najmanj v Evropi, Slovenija se danes zadolžuje ceneje kot Španija," je povedal Golob.
'Svetovni finančni trgi ocenjujejo uspešnost te vlade'
Za ponazoritev je predstavil, da Slovenija plačuje pribitek v višini 25 odstotnih točk, Hrvaška 80, Italija ima pribitek v višini 125 odstotnih točk, Madžarska, po kateri se po besedah Goloba nekateri tako radi zgledujejo, pa jih ima 210. "Mislim, da ti podatki, kjer svetovni finančni trgi ocenjujejo uspešnost te vlade in ukrepov, ki smo jih sprejemali, povedo vse," je dejal Golob. Pri tem pa pohvalil koalicijo z besedami: "Le tako naprej."
"Slovenija se tako kot številne države še vedno sooča z negotovimi makroekonomskimi razmerami in izzivi, med katerimi je stanje na energetskih trgih in visoka inflacija. Stanje se sicer postopoma izboljšuje, naša naloga pa je skrbno načrtovati javne finance," je v državnem zboru dejal finančni minister Klemen Boštjančič.
Po njegovih besedah je rebalans proračuna za leto 2023 usmerjen k podpori gospodarstva in pomoči državljanom. "Vlada prav tako že pripravlja in usklajuje strukturne spremembe, povezane s sistemom pokojninskega zavarovanja, zdravstva in dolgotrajne oskrbe, kakor tudi s sistemom izobraževanja, v katere je kot skrbnik javno javnih financ aktivno vključeno tudi ministrstvo," je povedal Boštjančič.
Gospodarstvo proti
Gospodarska združenja so se včeraj izrekla proti predlaganemu rebalansu proračuna, ker da je v škodo gospodarstvu. "Nižji primanjkljaj proračuna je predvsem posledica manjših načrtovanih odhodkov v povezavi z energetsko draginjo, kar je povezano s padcem promptnih in forward cen zemeljskega plina in električne energije … Vlada bi morala kot dober gospodar te prihranke proračuna vložiti v pomoč velikim porabnikom energentov. S tem bi jim zagotovila konkurenčne pogoje poslovanja, zaščitila številna delovna mesta in povečala proračunske prihodke skozi davke in prispevke," so zapisali pri GZS.
Opozorili so tudi na krčenje industrijske ter padanje prihodkov v trgovini. "To bo državo na letni ravni, v kolikor vlada ne bo ukrepala, stalo več kot eno milijardo dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov."
Državni zbor je danes po štirih urah končal razpravo o predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna, o proračunskih dokumentih bodo poslanci glasovali jutri.
