.webp){kind=icon}
Vlada je potrdila predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki sledi njeni reorganizaciji in v tem smislu ustrezno prerazporeja sredstva med posameznimi resorji. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča se poraba nikjer ne povečuje. "Ravno obratno, primanjkljaj se zmanjšuje za 376 milijonov evrov," je povedal. Kot pravijo, gre za tehnični rebalans, povezan z reorganizacijo državne uprave.
Prihodki bodo po načrtih dosegli 13,14 milijarde evrov, odhodki pa 16,08 milijarde evrov. "Glede na sprejeti proračun odhodke znižujemo za 609 milijonov evrov, med drugim zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo in nižjega obsega potrebnih sredstev za njeno blaženje," pojasnjujejo na vladi. Prihodki so v primerjavi s sprejetim proračunom nižji za 1,7 odstotka oziroma 233 milijonov evrov, in sicer zaradi nižje ocene davčnih prihodkov kot posledice višjih povprečnin občin.
Trenutno veljavni proračun je pripravljen na podlagi jesenske gospodarske napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter ocene prihodkov za leto 2022, ob pripravi rebalansa pa so upoštevana posodobljena makroekonomska izhodišča iz pomladanske gospodarske napovedi in proračunska realizacija v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Preberi še
Brez povečanja prihodkov nam grozi postopek zaradi presežnega primanjkljaja
Z rebalansom odhodki v proračunu nižji za 600 milijonov evrov, prihodkovna stran še nejasna. Težave bi lahko imeli zaradi prepočasnega črpanja evropskih sredstev.
27.03.2023
'Napovedane reforme tveganje za fiskalno politiko'
Fiskalni svet: V prihodnjih letih omejen manevrski prostor za delovanje fiskalne politike.
17.04.2023
Načrtovani primanjkljaj je glede na sprejeti proračun tako nižji za 376 milijonov evrov in znaša 2,94 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Ker bo prihodnje leto znova v veljavi fiskalno pravilo, je ključno, kolikšen bo primanjkljaj v BDP. Načrtovani primanjkljaj je večji od limita treh odstotkov BDP, s tem pa je Slovenija še vedno kandidatka za postopek presežnega primanjkljaja. Na to je že opozarjal tudi fiskalni svet z Davorinom Kračunom na čelu.
Evropska komisija je namreč napovedala uvedbo postopka presežnega primanjkljaja v letu 2024 za vse države, v katerih bo primanjkljaj v letu 2023 presegel tri odstotke. "Do leta 2026 naj bi se primanjkljaj ob razmeroma visokih ravneh nominalne gospodarske aktivnosti znižal na –1,3 odstotka BDP. Delež bruto javnega dolga pa naj bi se do leta 2026 znižal pod raven iz leta 2019 in znašal okoli 63,5 odstotka BDP," je v oceni pred objavo rebalansa proračuna napovedal fiskalni svet.
