.webp){kind=icon}
Čeprav je naravnanost fiskalne politike, predvidene v srednjeročnih proračunskih dokumentih od leta 2023 do leta 2026, po oceni Fiskalnega sveta RS v povprečju nevtralna, projekcije ob odsotnosti reform nakazujejo precej omejen manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v prihodnjih letih. "Poleg makroekonomskih največje tveganje predstavljajo napovedane reforme, saj njihovi finančni učinki v predložene dokumente niso vključeni," menijo v svetu.
Ob tem poudarjajo, da so ob ocenjenih tveganjih za dolgoročno vzdržnost javnih financ nujne predvsem reforme sistemov socialnega varstva. "Večina kazalnikov, ki jih uporabljamo pri pripravi ocene, kaže spoštovanje pravil v letih 2025 in 2026," so zapisali v poročilu. Odstopanja v letu 2024 so po njihovi oceni posledica predvidene visoke investicijske aktivnosti in nadaljnjega znižanja deleža prihodkov v bruto domačem proizvodu (BDP) ter so v mejah spremenljivosti ocen cikličnega položaja gospodarstva.
"Z letom 2024 bodo po slabih štirih letih prenehale veljati izjemne okoliščine, vendar smernice Evropske komisije glede delovanja fiskalne politike v letu 2024 žal še naprej dopuščajo precejšno mero diskrecije pri ocenjevanju proračunskih dokumentov," poudarja fiskalni svet.
Preberi še
Golob: Davčne reforme, kot je bila predstavljena, ne bo
Golob je odgovarjal na poslansko vprašanje poslanca Jerneja Vrtovca (NSi).
17.04.2023
Ekonomistka Došenović Bonča: 'Rast vzporednih zavarovanj najbolj destruktivna'
S strokovnjakinjo za ekonomiko zdravstva Petro Došenović Bonča smo govorili o napovedanih spremembah dopolnilnega zavarovanja.
14.04.2023
Brez povečanja prihodkov nam grozi postopek zaradi presežnega primanjkljaja
Z rebalansom odhodki v proračunu nižji za 600 milijonov evrov, prihodkovna stran še nejasna. Težave bi lahko imeli zaradi prepočasnega črpanja evropskih sredstev.
27.03.2023
V veljavo naj bi spet stopila obstoječa fiskalna pravila, a Evropska komisija glede nekaterih parametrov obstoječih pravil ocenjuje, da v danih negotovih okoliščinah njihova uporaba ni primerna. Hkrati predlagana nova pravila na evropski ravni zaradi odsotnosti dokončnega dogovora še niso povsem dorečena.
"Dodatno tveganje pri tokratni oceni predstavlja dejstvo, da se trenutne javnofinančne projekcije lahko spremenijo, saj je rebalans državnega proračuna za leto 2023 še v pripravi," opozarja fiskalni svet, hkrati pa dodaja, da je takšen vrstni red priprave in sprejemanja proračunskih dokumentov neustrezen.
Glede na osnutek programa stabilnosti 2023 naj bi primanjkljaj sektorja država letos znašal –4,1 odstotka BDP, kar bi prihodnje leto ob dejanski realizaciji pomenilo sprožitev postopka presežnega primanjkljaja. Do leta 2026 naj bi se primanjkljaj ob razmeroma visokih ravneh nominalne gospodarske aktivnosti znižal na –1,3 odstotka BDP. Delež bruto javnega dolga pa naj bi se do leta 2026 znižal pod raven iz leta 2019 in znašal okoli 63,5 odstotka BDP, napoveduje fiskalni svet.
Pogoji financiranja države se zaostrujejo, likvidnostni položaj državnega proračuna pa ostaja ugoden. "Fiskalna politika bi morala čim prej nasloviti vzdržnost sistemov socialnega varstva, brzdati rast tekoče porabe in s tem zagotavljati vzdržnost dolga, s sistemskimi ukrepi pa skrbeti za ustrezno naslavljanje razvojnih izzivov," so pozvali.
