Brez povečanja prihodkov nam grozi postopek zaradi presežnega primanjkljaja

Vlada je prejšnji teden sprejela izhodišča za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna in določila razrez proračunskih izdatkov. Kot pravijo, gre za tehnični rebalans, povezan z reorganizacijo državne uprave. Z rebalansom bo vlada načrtovane rekordne odhodke v primerjavi z veljavnim proračunom na račun manjše potrebe po financiranju ukrepov za blažitev energetske krize zmanjšala za 600 milijonov evrov, na 16,1 milijarde evrov. Ob nespremenjenih prihodkih bi se primanjkljaj s tem znižal na 2,7 milijarde evrov.

A prihodkovna stran proračuna še ni znana; težavo bi lahko predstavljalo ponovno prepočasno črpanje evropskih sredstev. Če so še pred mesecem dni trdili, da gre vse po načrtih, je vlada morala priznati, da "črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvira 2021–2027 ne bo potekalo tako hitro, kot so načrtovali jeseni". Vlada bo rebalans obravnavala in posredovala v državni zbor predvidoma konec aprila. Takrat bo znana tudi ocena prihodkov v rebalansu, so na ministrstvu za finance pojasnili za Bloomberg Adria.

Sedaj so na potezi proračunski porabniki, ki morajo pripraviti predloge finančnih načrtov. Rebalans je nujen, ker je vlada reorganizirala državno upravo, nastala so nova ministrstva, novi državni organi pa potrebujejo svoje finančne načrte. "Izdatki posameznih resorjev se bistveno ne spreminjajo," zagotavlja vlada.  

Kračun: Še vedno grozi postopek presežnega primanjkljaja

Da vlada reže odhodke ob tem, ko je bil prav na podlagi visokih predvidenih odhodkov načrtovan visok primanjkljaj, je spodbudno, je za Bloomberg Adria ocenil predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. "Vendar bo primanjkljaj, če se na strani prihodkov nič ne bo spremenilo, le približno eno odstotno točko manjši od načrtov, še vedno pa bo to blizu štirih odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je več od limita treh odstotkov BDP. S tem je Slovenija še vedno kandidatka za postopek presežnega primanjkljaja," je opozoril.  

Evropska komisija je namreč napovedala uvedbo postopka presežnega primanjkljaja v letu 2024 za vse države, v katerih bo primanjkljaj v letu 2023 presegel tri odstotke. Tega se, kot zagotavljajo, zavedajo tudi v vladi. "Zato moramo javne finance upravljati preudarno, čemur sledimo tudi z nižjim načrtovanim primanjkljajem," so navedli. Premier Robert Golob je v četrtek na zasedanju evroobmočja ponovil, da je v proračunu velika rezerva za potrebe pomoči za spopadanje z energetsko krizo. "S tem dajemo tudi signal na finančne trge, da Slovenija obvladuje tveganja na ustrezen način, kar se tiče primanjkljaja, in da se približujemo ciljnemu primanjkljaju, ki ga predvidevajo tudi nova fiskalna pravila," je še poudaril premier.

Fiskalni svet je v zadnji oceni zapisal, da naj bi bile glede na zadnjo napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj razmere letos ugodnejše od napovedi ob spremembi proračuna jeseni lani, saj naj bi bil nominalni BDP letos 2,8 milijarde evrov višji kot v jesenski napovedi. Opozoril je tudi, da naj boljša makroekonomska izhodišča ob pričakovanem rebalansu ne vodijo v dodatno povišanje predvidene porabe. Pričakujejo, da bo rebalans pripravljen bolj realistično kot lani jeseni.

Da se o pripravi rebalansa na sejah vlade pogovarjajo vsak teden, je pred dnevi dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Opozoril je, da gre za tehnični rebalans, zato naj porabniki ne pričakujejo dodatnih sredstev. Rebalans je namreč potreben zaradi reorganizacije vlade, saj morajo novi proračunski porabniki pripraviti finančni načrt. Vlada se je po osmih mesecih od nastopa mandata reorganizirala konec januarja, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova.

Kaj pa reforme?

Vlada bo v rebalansu upoštevala spremembo državne uprave, ne pa še tudi finančnega učinka vseh načrtovanih reform, ki jih je kar osem. Na finančnem ministrstvu so nam pojasnili, da vlada finančnih učinkov teh reform za leto 2023 še ne predvideva. 

Kračun meni, da je sedaj pomemben predvsem sprejem programa stabilnosti in proračunskega okvira za naslednja tri leta, ki se sprejme hkrati s programom stabilnosti. Oba dokumenta bi morala v čim večji meri vsebovati trenutne vladne načrte, vključno z napovedanimi reformami. V nasprotnem primeru bosta to ob napovedanih reformah z verjetno pomembnimi proračunskimi učinki dokumenta brez posebne dodane vrednosti. "Ob tem je ponovno treba opozoriti, da je tudi predvideni primanjkljaj še vedno razmeroma visok," je dodal Kračun.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar