Ali vračanje nadzora na notranje meje EU ogroža schengen?

Potem ko je avstrijski notranji minister Gerhard Karner v začetku tedna napovedal podaljšanje okrepljenega obmejnega nadzora na mejnih prehodih med Slovenijo in Avstrijo, se je slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) odzvalo z ugovorom in avstrijsko stran pozvalo k spremembi načrtov.

Karner je v pogovoru z avstrijskim državnim radiem kot razlog za podaljšanje nadzora na notranjih mejah schengna – poleg naraščanja ilegalnih prehodov meja vzdolž balkanske migracijske poti, o čemer smo na straneh Bloomberg Adria pred nedavnim že pisali – navedel tudi slab obmejni nadzor na zunanjih mejah schengenskega območja. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom Etiopije v telefonskem pogovoru z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom Dunaj pozvala, naj glede napovedanega podaljšanja nadzora na meji "resno razmisli, kako postopati dalje".

Pristojna ministrica je ob tem opozorila na prihajajočo turistično sezono, ko je pričakovati porast cestnega in obmejnega prometa. "Nikakor si ne želimo, da bi z notranjimi mejnimi kontrolami, za katere po naši presoji ni nobenih argumentov, zaostrovali prehod meje in prehode potnikov tudi v času bližajoče se turistične sezone." je avstrijskega kolega opozorila Fajon.

Z MZEZ so nam glede avstrijskih namer, o katerih naj bi Dunaj Evropsko komisijo (EK) obvestil v prihodnjih dneh, odgovorili, da "Slovenija obžaluje, da je Avstrija ponovno napovedala podaljšanje notranjega nadzora na meji". Takšno samovoljno ravnanje je po njihovem mnenju "nesprejemljivo", na kar Avstrijo in "pristojne institucije Evropske unije (EU) opozarjamo že dolgo", so še navedli v odzivu.

Meje vroča tema avstrijske notranje politike

Kaj bo storila Slovenija, ko bo Avstrija EK podala obvestilo o ponovnem podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji? To vprašanje smo naslovili tako na MZEZ kot na kabinet predsednika vlade Roberta Goloba, od koder so nam prek Mladike sporočili samo, da se bodo na to "ustrezno odzvali".

Bučar meni, da so v ozadju avstrijske odločitve o podaljšanju nadzora notranjepolitični razlogi. "Avstrija zatrjuje, da je v preteklosti sprejela že lepo številko beguncev, zato meni, da jih več ne more oziroma jih ne želi," pravi in dodaja, da "razpoloženje tamkajšnje javnosti ni naklonjeno sprejemanju beguncev, zato vlada pazi, kaj počne".

Vlada pod vodstvom kanclerja Karla Nehammerja, ki je bil – mimogrede – v prejšnji vladi odgovoren za notranje zadeve, si ne želi, da bi migracije znova postale ena od predvolilnih tem, ugotavlja Bučar. O tem, da motivacija za podaljšanje notranjega nadzora na schengenskih mejah – kar napovedujejo tudi nekateri člani italijanske vlade –, izvira iz internih političnih dejavnikov, je po besedah neimenovanih virov prepričana tudi slovenska vlada.  

Tudi Italija v nadzor schengenske meje s Slovenijo?

Statistični podatki slovenske policije oziroma ministrstva za notranje zadeve (MNZ) kažejo, da se je število ilegalnih prestopov v Slovenijo v prvih mesecih leta 2023 opazno povečalo. V obdobju od 1. januarja 2023 do 28. februarja 2023 je bilo obravnavanih 5.162 nedovoljenih vstopov v državo, v enakem obdobju leta 2022 pa 1.295, navajajo pri MNZ. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Afganistana, Maroka, Rusije in Kube.

Kot rečeno, pa o uvedbi strožjega obmejnega nadzora ne razmišlja samo Avstrija, ki poostren nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko izvaja že od leta 2015, ampak tudi naša zahodna soseda Italija. Razmere na jugu države naj bi bile po ocenah Rima tako slabe, da se je tamkajšnja predsednica vlade Giorgia Meloni odločila za razglasitev izrednih razmer.

Kot je pred dnevi v zvezi s tem poročala italijanska tiskovna agencija Ansa, naj bi uvedba izrednih razmer med drugim poenostavila postopke za vzpostavitev novih sprejemnih centrov za begunce. Po neuradnih informacijah naj bi Italija celo povečala število pridržanj in deportacij tistih, ki niso upravičeni, da ostanejo v državi.

Oglasil se je tudi namestnik italijanske predsednice vlade ter minister za promet in infrastrukturo Matteo Salvini, ki je dejal, da bi morala Slovenija znova začeti sprejemati prebežnike, ki so nezakonito prečkali italijansko-slovensko mejo. "S Slovenijo se moramo dogovoriti, da bo delala, kar mora in kar je že počela v preteklosti," je bil oster Salvini. Pri tem je omenil možnost, da bo italijanska stran v nasprotnem primeru prav tako razmislila o uvedbi strožjega obmejnega nadzora s Slovenijo.

Bloomberg

S strani MZEZ smo v zvezi s tem prejeli pojasnilo, v katerem slovenska stran zanika Salvinijeve navedbe, češ da "Slovenija sprejema migrante iz Italije na podlagi sklenjenega bilateralnega Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o prevzemu oseb na državni meji".

Po podatkih MNZ je Slovenija leta 2022 v Italijo vrnila 58 prebežnikov, od sosedov pa jih je sprejela 65. Leta 2021 je bilo iz Slovenije v zahodno sosedo vrnjenih 30 ljudi, od tam pa jih je naša država sprejela 26. Še leto pred tem pa je Slovenija v Italijo vrnila 32 ljudi, sprejela pa jih je 1.116.

Čeprav sta se na današnjem srečanju v Rimu o migracijah in sodelovanju pri obmejnemu nadzoru pogovarjala tudi slovenski notranji minister Boštjan Poklukar in njegov italijanski kolega Matteo Piantedosi, Bučar meni, da so razmere na italijanskem jugu že dlje časa zaostrene, zaradi česar je oster odziv italijanskih politikov do neke mere razumljiv, a vseeno tudi pogojen z notranjepolitičnimi razmerami. "Italijanski odziv je po svoje politično upravičen, saj je država pod strašnim pritiskom migrantov iz Afrike, pri čemer ji EU skorajda ne pomaga," o vlogi evropskih institucij razmišlja strokovnjak. Poudarja, da je EU Italijo in Grčijo v tem oziru pustila "sami pri spoprijemanju s temi težavami". Bučar še dodaja, da se bosta ministra po vsej verjetnosti dogovorila za "oblikovanje skupnih obmejnih policijskih enot", ki so sicer v preteklosti že delovale.

V zvezi z migracijskimi tokovi na zahodni balkanski poti je ministrica Fajon v nedavnem pogovoru za Bloomberg Adria sicer povedala, da si Slovenija želi pomagati Hrvaški "pri varovanju zunanje schengenske meje, kar si želimo doseči s skupnimi patruljami Slovenije, Hrvaške in Italije". Kar se tiče obmejnih kontrol na meji z Avstrijo, pa je takrat izrazila pričakovanje, "da jih bo Avstrija morala umakniti, če želimo obdržati schengenski prostor pri življenju. Ključno je sodelovanje policij, s čimer bomo obvarovali naše skupne meje, ohranili naš schengenski prostor in se skupaj branili proti nezakonitemu preseljevanju."

Bojan Žalec

Fajon se je o tem, kako bi lahko slovenska in italijanska policija sodelovali pri spoprijemanju z nezakonitimi migracijami na balkanski migracijski poti, z italijanskim kolegom Antonijem Tajanijem letos govorila že večkrat, saj je Slovenija pripravljena sodelovati z Italijo pri zaščiti meje.

Glede na to, da vračanje obmejnega nadzora na notranjih mejah pod vprašaj postavlja smisel schengenskega režima, smo Bučarja vprašali, ali je ta zaradi tega nemara izgubil svoj pomen. "Mislim da schengen zato ni izgubil svojega pomena in namena," meni strokovnjak, a ob tem dodaja, da se večina držav zaveda, "da bi ga bilo treba prenoviti in upoštevati nove realnosti". Ob tem izraža dvom, da bi lahko države prišle do kakršnega koli pomenljivega konsenza. "Vsi vedo, da je treba nekaj spremeniti, a način, kako to doseči, se izmika," o pomanjkanju evropske sloge sklene Bučar.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar