.webp){kind=icon}
Vlada si je za letos pripravila ambiciozne cilje, tudi pričakovanja javnosti so visoka. Kako se sveža koalicija spopada z izzivi na mizi, kaj bo ključno za javno podporo v prihodnje in kaj se dogaja v opoziciji, smo vprašali politologa Mira Hačka in Alema Maksutija.
Največja izziva za vlado sta zdravstvena reforma in reforma plačnega sistema v javnem sektorju na način, da se zmanjšajo razlike med najbolje in najslabše plačanimi delavci, ocenjuje politolog Alem Maksuti. "Če pri teh reformah ne bodo uspešni oziroma jih ne bodo uspeli ustrezno skomunicirati, bo to velik poraz te vlade," meni analitik. "Od teh reform bo odvisno, kako bo javno mnenje gledalo na vlado, predvsem na največjo vladno stranko." Komunikacija pa zaenkrat ni močna stran te vlade.
"Aktualna koalicija ima zelo podobne težave pri komuniciranju z javnostjo kot prejšnja koalicija," meni Miro Haček, profesor politologije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. "Opaziti je precej medsebojne neusklajenosti in soliranja, še posebej med vlado na eni strani in državnim zborom na drugi strani, pa tudi znotraj posameznih resorjev vlade."
Preberi še
Minister za visoko šolstvo Papič: Z novim inovacijskim stebrom čez 'dolino smrti'
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pripravlja nov zakon o visokem šolstvu.
23.02.2023
Reformne ambicije vlade visoke, apetit morda prevelik
Lidija Jerkič ocenjuje, da bodo zaradi visokih ambicij reforme sprejete ob demokratičnem deficitu.
23.02.2023
Božič Marolt: 'Ljudem se zdi, da vlada obljublja, a nič ne da'
Raziskava Mediane kaže, da je vlada Roberta Goloba osem mesecev po imenovanju začela izgubljati podporo.
23.02.2023
S to oceno se strinja tudi Maksuti, nerodno komuniciranje pa pripisuje manku političnih izkušenj večine trenutno vladajočih, predvsem v največji koalicijski stranki. "Koalicijski partnerji so precej neusklajeni glede komunikacije, predvsem pri stvareh, za katere so vsi soodgovorni," dodaja.
"Levica že vseskozi precej solira in s tega vidika vodi svojo politiko, ki ji potem mnogokrat sledi celotna koalicija," ocenjuje politolog Miro Haček.
Koalicija je sicer po mnenju obeh analitikov trdna. "Koalicija je toliko trdna, koliko poslancev jo podpira v državnem zboru," pojasnjuje Haček. "S tega vidika je precej trdna in ne pričakujem, da bi se tukaj kaj spremenilo, tudi če bi prišlo do kadrovskih premikov znotraj ali celo na samem vrhu vlade." Tam je še vedno trdno zasidran Robert Golob, ki se Maksutiju zdi varen na premierskem položaju. "Ima kapital z volitev, ljudje so mu zaupali in ga jasno podprli."
"Če pri reformah ne bodo uspešni oziroma jih ne bodo uspeli ustrezno skomunicirati, bo to velik poraz te vlade," meni politolog Alem Maksuti.
Odnose v koaliciji bi lahko po Maksutijevem mnenju načele težave, ki bi pomenile padec podpore javnosti.Takrat bi posamezne partnerice začele bolj solirati, kar pa se dogaja že sedaj. "Levica že vseskozi precej solira in s tega vidika vodi svojo politiko, ki ji potem mnogokrat sledi kar celotna koalicija," ocenjuje Haček. "Medtem so se Socialni demokrati v trenutni vladi povsem izgubili. Zdi se, da so se zadovoljili zgolj s kadrovskim razrezom, njihovih idej in predlogov javnih politik pa ni zaznati." Maksuti je v tem kontekstu kritičen do zunanje ministrice Tanje Fajon, ki naj bi nastopala bolj kot zunanja ministrica kakor predsednica druge največje koalicijske stranke, zato njej in stranki pada prepoznavnost v javnosti.
Maksuti je tudi mnenja, da bodo volivci zamerili vsem trem vladnim strankam, če ne bodo uspele rešiti problematike Radiotelevizije Slovenija (RTV), ki je zaradi odločitve ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja novega zakona ponovno na javnopolitični agendi.
Kaj pa opozicija?
Veliko se govori o samosotjnem političnem projektu Anžeta Logarja, poslanca v državnem zboru in kandidata za predsedniško funkcijo na zadnjih volitvah, kjer ga je premagala Nataša Pirc Musar. Da ima projekt velik potencial, meni Miro Haček. "Menim, da se bo potencial Gibanja Svoboda v letu ali največ dveh povsem izčrpal in bo leva sredina ponovno razmišljala o novih obrazih, s tem pa svoje relativno veliko volilno telo ponovno pustila v negotovosti. Tukaj imajo novo nastale stranke na voljo precej bogat ribnik," meni profesor politologije, ki vidi velik potencial tudi v stranki Boruta Pahorja, če bi se za to odločil.
Maksuti pa Logarja ne vidi s samostojno stranko – ne zaradi Logarja samega, temveč zaradi njegovega šefa Janeza Janše. "Logar igra neko figuro, ki bi potencialno lahko prepričala volivce zunaj kroga Slovenske demokratske stranke (SDS), ampka močno dvomim, da mu bo Janša kadar koli stoodstotno zaupal in ga spustil z vajeti, da bi naredil svojo stranko ter mu odžrl del volilne baze," meni politolog. Maksuti vidi Logarja kot nosilca liste za volitve v Evropski parlament naslednje leto, na katerih bo v tem primeru tudi izvoljen. "To bo nagrada Logarju za vse pretekli trud."
Glede Nove Slovenije (NSi) Haček ocenjuje, da se jim koketiranje s koalicijo in ponujanje podpore ne bo obrestovalo. NSi ima specifično, precej desno volilno telo, ki je hkrati tudi blizu volilnemu telesu SDS; "z vidika interesov tega volilnega telesa koketiranje z vladajočo koalicijo in permanentni konflikt s SDS gotovo ni ravno zaželeno ravnanje".
Maksuti pa stranko ocenjuje kot pragmatično, z interesom obdržati se v parlamentu in ohraniti službe svojim kadrom v državnih podjetjih. Ocenjuje tudi, da ima stranka trdno volilno telo, a da so lahko "kadri NSi, ki so bili ministri v prejšnji vladi, ministri zgolj v vladi Janeza Janše".
