Reformne ambicije vlade visoke, apetit morda prevelik

Vlada Roberta Goloba se je uspela sestaviti v skladu z osnovnim načrtom razdelitve resorjev. Po lanskoletnem soočanju s krizo na energetskih trgih in splošno draginjo je za letos napovedala kopico reform – od davčne in pokojninske do zdravstvene. V koalicijski pogodbi so vladne stranke med drugim zapisale, da bodo ukinile dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvedle obvezen drugi pokojninski steber. Obetata se tudi davčna razbremenitev plač in progresivna obdavčitev premoženja.

"Prioritete vlade za leto 2023 so ureditev zdravstva, stanovanjska politika, pokojninska in davčna reforma ter ureditev plačnega sistema v javnem sektorju," so nam pred časom javili z vladnega urada za komuniciranje. Načrt vlade je torej ambiciozen, morda celo preveč.

"Vlada si je zadala veliko ciljev, vprašanje pa je, ali jih bo uspela še letos uresničiti," meni Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Ob širokem naboru reform jo skrbi predvsem hitra časovnica, ki predstavlja tveganje, da civilna družba v pripravo reform ne bo vključena na način, da bi bilo zadoščeno demokratični higieni. "Zaenkrat smo sicer zadovoljni s socialnim dialogom, ki ga vodi ta vlada," je še dodala Jerkič.

V katero smer bodo šle letošnje reforme?

Po zadnjem koalicijskem vrhu je postalo jasno, da se ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prestavlja v prihodnost, vlada pa želi urgentno reformirati Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Slednji je v lanskem letu ustvaril najvišji primanjkljaj do sedaj, ki je znašal 133 milijonov evrov, medtem ko je dobiček zdravstvenih zavarovalnic znašal 60 milijonov evrov.

Na področju izgradnje javnih stanovanj se zatika pri prenosu zemljišč DUTB na javni stanovanjski sklad, kar je še ena od koalicijskih zavez te vlade. Na področju plač v javnem sektorju se obeta konec enotnega plačnega razreda, ki v praksi sicer ne deluje že desetletje in pol. Za odpravo plačnih nesorazmerij bo vlada morala poseči še globlje v žep – po oceni fiskalnega sveta so letošnji proračun z dvigi plač že obremenili za dodatnih 800 milijonov evrov.

"Fiskalni svet ocenjuje, da so učinki dosedanjih dogovorov glede plač v javnem sektorju še v okviru zmožnosti sprejetih proračunskih dokumentov, a manevrskega prostora za dodatne dogovore ni več," so varuhi slovenskih javnih financ zapisali v februarski oceni javnofinančnih gibanj.

Dolgoročni fokus še vedno na zelenem prehodu

Predsednik vlade je že od nekdaj naklonjen prehodu na obnovljive vire energije, zato ne preseneča, da je ta agenda na samem vrhu koalicijskih prioritet. V naslednjih petih letih želi vlada vložiti dobro milijardo evrov v obnovljive vire energije. Ob tem želijo tudi rahljati okoljske standarde.

V načrtu ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, je namreč poenostavitev postopkov umeščanja sončnih elektrarn v prostor. Odpravili naj bi tudi nekatera "nepotrebna" okoljska soglasja, do česar so kritične nekatere nevladne organizacije. Pred referendumom o Zakonu o vladi so opozarjale, da gre z združevanjem okoljskega in energetskega ministrstva za podrejanje interesov okolja energetiki. "Interesi varovanja okolja in interesi investitorjev s področja energetike so namreč praviloma v konfliktu in povsem nasprotni," so nevladniki s področja varovanja okolja zapisali v sporočilu.

Vlada kljub temu vztraja na svojem, lažje umeščanje elektrarn na obnovljive vire pa gre pričakovati še letos. "To bo prvi zakon, ki bo z našega ministrstva prišel na vaše mize," je bil v predstavitvi pred matičnim odborom v državnem zboru jasen Kumer.

Manj odločna pa je vlada pri nadaljevanju postopkov gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, ki bi izboljšal energetsko stabilnost in samozadostnost Slovenije. To vprašanje naj bi Kumer poslal v presojo državljanom, in sicer prek posvetovalnega referenduma. Ni še jasno, kdaj naj bi koalicija sprožila postopke za razpis referenduma, je pa minister obljubil, da bo vlada nadaljevala s postopki umeščanja v prostor že pred njegovo izvedbo.

Konkurenčnost Slovenije v kontekstu globalne tekme za talente

Vlada – še posebej gospodarski minister Matjaž Han – si želi povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V ta namen naj bi letos pripravila (in sprejela) reformo, ki bi davčno razbremenila plače. Z višjimi neto plačami želijo v Sloveniji zadržati najproduktivnejše talente.

Za razvojni preboj bo treba privabiti tudi talente iz tujine. Ministrstvo za gospodarstvo si prizadeva za poenostavitev postopkov zaposlovanja tujih strokovnjakov, predvsem za visokotehnološka podjetja. Slovenski kadrovski bazen je namreč prazen; enako velja za države regije Adria.

Takšnemu ukrepu nasprotuje ministrstvo za delo, ki pravi, da bi se s tem povečale možnosti izkoriščanja tuje delovne sile. Pri tem sicer ciljajo predvsem na slabo izobražene in slabo plačane delavce v panogah, kot so gradbeništvo, gostinstvo in predelovalna industrija, kjer poleg šolstva in zdravstva primanjkuje največ kadra.

Izziv vlade na področju gospodarstva bo tudi zagotavljanje konkurenčnih cen energentov, ko se iztečejo ukrepi v letošnjem letu. Vlada je za pomoč gospodarstvu v letošnjem letu namenila 850 milijonov evrov; še enkrat toliko je namenila za druge ukrepe blaženja energetske krize in posledic splošne draginje.

Zaradi visokega trošenja države, katerega cilje je bilo blaženje posledic pandemije covida-19 in energetske krize, počasi zmanjkuje manevrskega prostora za dodatne državne pomoči, opozarja fiskalni svet.

Državna blagajna nima več veliko manevrskega prostora za dodatno trošenje

Aktualna vlada je pri razdeljevanju javnih sredstev radodarna. Čeprav takšna politika kupuje socialni mir in pomaga gospodarstvu pri blaženju posledic makroekonomskih šokov, pa ima posledice za javni proračun. Slovenija se bo letos po ocenah ministrstva za finance zadolžila za okoli štiri milijarde evrov. V državnem zakladništvu naj bi imeli sicer okoli osem milijard evrov, ki državi zagotavljajo likvidnost.

Konec septembra 2022 je bruto dolg države znašal 41,8 milijarde evrov (72,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP)) oziroma deset milijard evrov več kot pred začetkom pandemije covida-19. Zaradi visokega strukturnega primanjkljaja se bo dolg še večal, kar bo dodatno obremenilo javne finance tudi zaradi dražjega zadolževanja. Donosnost do dospetja desetletne slovenske državne obveznice je v roku leta in pol namreč zrasla z nič na dobrih 3,7 odstotka.

Javnofinančna stabilnost bo vedno bolj pod drobnogledom finančnih trgov. "Odločitve domače ekonomske politike v obdobju, ko se Evropska centralna banka (ECB) umika iz nakupov državnih obveznic, so v vedno večji meri izpostavljene preverjanju vzdržnosti s strani tržnih udeležencev," opozarja fiskalni svet.

Cilj ministrstva za finance je sicer postopno znižanje strukturnega primanjkljaja. "Ministrstvo za finance mora leta 2023 pripraviti t. i. izhodno fiskalno strategijo," so nam sporočili. "Ta bo sledila prenehanju izjemnih okoliščin, ki trenutno še dovoljujejo odstopanje od fiskalnih pravil, in usmeritvam o prihodnji fiskalni politiki na ravni Evropske unije (EU)."

Finančno ministrstvo si bo prizadevalo tudi za oživitev kapitalskega trga, ki je v evropskem kontekstu podrazvit. "Z ukrepi bomo poskušali spodbuditi tako izdajo novih finančnih instrumentov in njihovo uvrstitev na mesta trgovanja kot tudi samo trgovanje s finančnimi instrumenti." Na ministrstvu za finance sicer pripravljajo novo strategijo, ki bi nakup državnega dolga omogočila tudi državljanom.

 

S pomočjo Janje Zalar.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar