Z dvigi plač nad inflacijo in draginjo; je logika vlade upravičena?

Dogajanje na slovenskem političnem prizorišču v novem letu zaznamujejo tudi zahteve po dvigu plač v javnem sektorju. Apetiti pristojnih sindikatov so deloma posledica neugodnih gospodarskih kazalcev, zlasti inflacije in draginje, deloma pa je vlada plaz stavkovnih zahtev sprožila sama. Potem ko je šla v največji dvig minimalne plače doslej, na pogajanjih povečini popustila zdravnikom, z mesečnim dodatkom v višini 600 evrov pa nepričakovano nagradila tudi sodnike, so se logično oglasili tudi drugi.

Vtisa, da je preudaren, sistemski in organiziran pristop umanjkal, se je težko znebiti. Višanje minimalne plače, pokojnin in plač v javnem sektorju v javnosti namreč venomer sproža pomisleke ali celo nasprotovanja; če je višanje sprejeto v času krize, še toliko bolj. Mešane občutke tokrat stopnjuje vtis, da se vlada sistemskih težav loteva parcialno ali – kar je še bolj zaskrbljujoče – stihijsko. Pri tem je zanimivo, da je premier včeraj v državnem zboru ta očitek naslovil na predhodne vlade.

Skupaj s strokovnjaki Fiskalnega sveta RS smo si ogledali, kakšne bi lahko bile posledice omenjenih dvigov, ter analizirali izjave premiera Roberta Goloba v zvezi z njihovimi učinki na inflacijske in draginjske pritiske.

Dvig plač kot protiinflacijski ukrep?

Vladna stran je v ponedeljek storila prvi korak v smeri reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Sindikatom je namreč na sestanku oziroma seji pogajalske komisije predstavila analizo stanja na področju plačnega sistema v javnem sektorju, ki naj bi bila nekakšno izhodišče za začetek pogajanj. Zdaj je na potezi vlada, ki se mora pred začetkom pogajanj opredeliti do izhodišč za reformo plačnega sistema javnih uslužbencev.

A pozornemu opazovalcu ni ušlo, da je premier Golob svoj pogled na smotrnost dviga – tako plač v javnem sektorju kot tudi minimalne plače in pokojnin – predstavil že v intervjuju za časopis Dnevnik, objavljenem konec decembra. Po njegovem naj bi ti dvigi delovali stimulativno in kot protiukrep zoper inflacijske pritiske in draginjo. "Ne samo da se bo inflacija po vseh predvidevanjih precej znižala in se bo višanje cen umirilo, še bolj pomembno je, da se bodo zvišale ne samo pokojnine in plače v javnem sektorju, ampak tudi minimalne plače. Še nikoli doslej ni minimalna plača tako poskočila, kot bo poskočila januarja 2023," je v pogovoru samozavestno pojasnjeval premier.

Iz kabineta predsednika vlade (KPV) so nam na našo prošnjo za pojasnila v zvezi z izjavami premiera glede vladnega pristopa k umirjanju inflacije z dvigom plač in pokojnin pojasnili, "da inflacija negativno vpliva na realne plače in s tem na kupno moč, zato je povečanje plač v javnem sektorju kot tudi povečanje minimalne plače odziv na te razmere". S tem naj bi, pojasnjujejo, vlada poskušala "preprečiti večji padec kupne moči".

Za pojasnitev vzročne zveze med krotenjem inflacije in draginje z dvigi plač smo se obrnili na fiskalni svet, ki se ne strinja z razlago predsednika vlade. "Povišanje minimalnih plač je bilo v letu 2022 eden tipičnih odgovorov na draginjsko krizo v državah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer pa v povprečju ni v celoti nadomestilo povišanj cen," so nam pojasnili. Da je vzročna povezava v najboljšem primeru posredna, predvsem pa kompleksna in odvisna od številnih drugih dejavnikov, menijo, kajti "povratni učinek minimalnih plač na cene je med drugim odvisen od števila prejemnikov minimalne plače in njihovih odločitev glede porabe ter od položaja podjetij in njihove sposobnosti za prenos višjih stroškov v cene".

V zvezi z dvigom minimalne plače so se odzvali tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so v v izjavi za javnost zapisali, da "uskladitev, ki bi bila večja od minimalne zakonske obveze, nima ustrezne podlage v dvigu dodane vrednosti, saj energetska kriza podjetjem znižuje manevrski prostor za dvig plač".

Fiskalni svet: Ukrepi morajo biti ciljani

Fiskalni svet v zvezi s strategijo za omilitev posledic draginje in inflacije zato predlaga, da bi morala vlada pri tem pripraviti spremembe na področju davkov ter ukrepov na področju socialnih transferov in subvencioniranja cen energentov, ne pa plačne politike v javnem sektorju. To je v nasprotju s tem, kar je v intervjuju izpostavil predsednik vlade, ki je napovedal, da se bo vlada pri odpravljanju draginje zanašala na strategijo "brzdanja rasti cen do znosnega nivoja in povišanja prihodkov tistim, ki to najbolj potrebujejo". Zanimiva je tudi obrazložitev premiera, češ da "se bodo ti ukrepi v celoti prijeli in bo dvig minimalne plače v resnici prehiteval rast inflacije".

Fiskalni svet namreč poudarja, da bi morali biti ukrepi za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu usmerjeni oziroma ciljani. "Zaradi visokih ravni javnega dolga, negotovosti na finančnih trgih in zaostrovanja denarne politike bi morali biti ukrepi, povezani z omejevanjem posledic draginje, v čim večji meri ciljani," menijo. Dodajajo, da naj bi "vrednost vseh sprejetih ukrepov za blažitev draginje v letih 2022 in 2023 znašala 2,4 milijarde evrov" in da "od tega po oceni fiskalnega sveta le slabo petino predstavljajo ciljani ukrepi".

Ključna je časovna komponenta

Težava tovrstnih ukrepov je – podobno kot v primeru ukrepov v času kovidne epidemije, ko je država prav tako intervenirala z ukrepi za zaščito gospodarstva (potrošnje) in prebivalstva –, da pogosto niso ustrezno časovno zamejeni in zato lahko postanejo sami sebi namen ali celo pripomorejo k stopnjevanju inflacijskih pritiskov. "Pri uvajanju ukrepov, ki naslavljajo inflacijski šok, je treba poleg usmerjenosti zlasti časovno zamejiti njihovo delovanje in se zavedati dejstva, da je lahko odpravljanje takšnih ukrepov nepriljubljeno oziroma lahko spodbuja dodatne zahteve po (podaljšanem) posredovanju države," meni fiskalni svet.

V tem pogledu so zagotovo najbolj problematični prav napovedani dvigi plač in pokojnin. Natančneje, problematična je njihova utemeljitev, češ da je to ukrep zoper neugodne gospodarske razmere, ki se zrcalijo v inflaciji in draginji. Dvigi so namreč trajni, medtem ko bi morali biti ukrepi usmerjeni in vezani na trajanje neugodnih razmer, zaradi katerih so bili sploh uvedeni.

Za plače javnih uslužbencev več kot pet milijard

Slovenski javni sektor po podatkih Ministrstva za javno upravo (MJU) trenutno zaposluje 188.814 javnih uslužbencev. Število zaposlenih se iz leta v leto povečuje, kar je v največji meri "posledica spremenjenih oziroma povečanih potreb po javnih storitvah, večinoma povezanih z demografskimi spremembami", so na včerajšnji seji pogajalske skupine pojasnjevali predstavniki vlade. Slednje ugotavlja tudi analiza fiskalnega sveta.

Pri tem velja omeniti, da se je rast zaposlovanja v javnem sektorju v letu 2022 umirila, so nam v zvezi z zaposlovanjem v javnem sektorju pojasnili iz KPV. To je logično, saj je Slovenija v letu 2021 predsedovala Svetu Evropske unije (EU), zaradi česar so se povečali potreba po dodatnih (začasnih) zaposlitvah in njihovo število ter izdatki za plače. Zanimivo je, da se je v zadnjih letih zaposlovalo zlasti v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju, kjer vlada kronično pomanjkanje kadra ter od koder prihaja večina zahtev po boljših delovnih pogojih in plačah.

Z vidika plač zaposlenih v javnem sektorju se je masa bruto plač z izjemo obdobja med letoma 2012 in 2014 (zaradi Zakona za uravnoteženje javnih financ) iz leta v leto povečevala in v letu 2021 presegla vrednost pet milijard evrov, v prvih devetih mesecih minulega leta pa je znašala 3.751.788 evrov. Prav tako je rasla tudi povprečna plača. Ta je po podatkih MJU v minulem letu znašala 2.264 evrov, medtem ko je bila v letu 2021 – predvsem zaradi dodatkov za delo v epidemičnih razmerah – 2.383 evrov. Analiza fiskalnega sveta kaže, da so prav kovidni dodatki "eden od pomembnih ukrepov, ki (po mnenju fiskalnega sveta) v obdobju epidemije niso bili zadostno ciljani". Poraba gospodinjstev je bila namreč takrat zaradi omejitvenih ukrepov otežena in dodatni prihodki javnih uslužbencev so se "v veliki meri odrazili v povečanem varčevanju, po odpravi omejitvenih ukrepov pa v povečanem trošenju, ki je vsaj deloma vplivalo tudi na splošno rast cen".

Podobna situacija torej, pred kakršno v zvezi z napovedanimi dvigi plač v javnem sektorju svarijo strokovnjaki. "Padec povprečnih plač v javnem sektorju v letu 2022 je zaradi visokih dodatkov, ki so v letu 2021 presegli 800 milijonov evrov, normalen," meni fiskalni svet in svari, da ta na samo umirjanje inflacijskih gibanj "bistveno verjetno ne bo vplival. In to kljub poudarkom vlade, da se je zaradi tega v minulem letu zniževal javnofinančni primanjkljaj." Velik del inflacije kot rečeno ostaja ponudbene narave, hkrati pa se v javnem sektorju kljub že sprejetemu dogovoru še naprej krepijo zahteve po dodatnih povišanjih plač.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar