Ekonomist Mitja Kovač, ki predava na ljubljanski ekonomski fakulteti, je kritičen do zadnjih potez vlade Roberta Goloba. Kot je povedal za Bloomberg Adria, se je čudil že, ko je prejšnja vlada Janeza Janše "z lopato metala denar čez okno pred volitvami". A so se stvari od takrat po njegovih besedah bistveno spremenile. Takrat se je država zadolževala po negativni obrestni meri; ker je Evropska centralna banka (ECB) kupovala državne obveznice, je bil denar poceni.
A, kot opozarja, je Slovenija leto 2022 v času ene največjih gospodarskih rasti končala z milijardo in pol javnofinančnega primanjkljaja. To je po njegovem mnenju znak za alarm, saj je prepričan, da bi morali beležiti presežek v proračunu.
Kovač opozarja, bo ECB marca ustavila odkupovanje državnih obveznic, zato bi morala vlada premisliti, za kaj se zadolžuje in kakšni bodo učinki tega zadolževanja.
"Zadolžili smo se za milijardo in pol, a zavedati se moramo, da denar ne raste na drevesih. Zadolžili smo se po 3,62-odstotni obrestni meri, kar je druga najvišja doslej. Kje je finančni minister Klemen Boštjančič? On bi moral udariti po mizi," je kritičen.
Preberi še
Korenite spremembe plač: Minimalne precej višje, zdravnikom nov steber
Vlada višino minimalne plače dvignila za sto evrov neto, na 878 evrov neto.
12.01.2023
Kračun o dogovoru vlade s sindikati: Proračuni niso dobro pripravljeni
Vlada je prvi večji stavkovni val, ki je grozil, ustavila z obljubami o višjih plačah in dodatkih.
12.01.2023
Kako bo novela zakona o dohodnini zmanjšala neto prejemke do leta 2025
Skupna izguba neto prejemka za vse s povprečno plačo bo v treh letih znašala 1.170 evrov.
05.01.2023
Odprt lov na plače
Prepričan je, da se brez premisleka dvigujejo plače, nihče pa ne dela na tem, da bi se ob tem dvigovala tudi produktivnost. Po eni strani se z novelo zakona o dohodnini zmanjšujejo prejemki, po drugi pa vlada brez resnega premisleka deli denar. Ekonomist Kovač se boji, da država drvi v javnofinančno katastrofo. Ob tem vlada ne upošteva opozoril, da bo Evropa letos po napovedih beležila ničelno gospodarsko rast; grozi ji tudi recesija.
Po več stavkovnih dogovorih, ki jih je prejšnji teden sklenila vlada, je po njegovem mnenju odprt lov na plače. Ekonomist je prepričan, da je slovenska administracija precej manj učinkovita kot recimo avstrijska ali nemška, pogosta menjava vlad pa ne bi smela biti izgovor za to, da se še pred višanjem plač ne bi lotila predvsem vprašanja učinkovitosti.
Kdo bo to plačal?
Apetiti v javnem sektorju so se v zadnjih dneh povečali. Potem ko je vlada ugodila zdravnikom, pomočnikom vzgojiteljev v vrtcih in sodnikom, so stavko napovedali cariniki, nezadovoljni so tudi gasilci in vojaki. A minister za finance Boštjančič je za Delo zagotovil, da po dogovoru z zdravniki novih sporazumov ne bo, dokler ne bo pripravljena celovita reforma plačnega sistema.
Kljub temu so v pogajalski skupini vojakov so napovedali protestni shod za dostojno plačilo, ki bo potekal 24. februarja, če vlada do tedaj ne bo ponudila konkretnih rešitev za njihove zahteve. Prepričani so namreč, da vlada že dva meseca krši rok, določen za začetek pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravo uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice. Protestirali bodo tudi člani sindikata delavcev v zdravstveni negi, ki se bodo na ulice podali 22. februarja.
Mitja Kovač: "In kdo bo to plačal? Vsi mi. Ne bomo se mogli zadolžiti, povišali bomo davke. To bo plačalo gospodarstvo, sledila bosta selitev delovnih mest v tujino in odpuščanje …"
Po Kovačevem mnenju lahko pričakujemo, da bo vlada morala, da bi ugodila ostalim skupinam v javnem sektorju, še dodatno povečati porabo. Kovač je ob tem spomnil, da je na slabo kakovost priprave proračunskih dokumentov že večkrat opozoril fiskalni svet, zato pričakuje, da bo v prihodnje priprava bolj strateška in ciljno usmerjena. Opozarja, da bi lahko ob morebitnem poslabšanju geopolitičnih razmer prišli v zelo zaostren položaj, ko se bomo morali spraševati, ali bomo imeli dovolj sredstev za plače javnih uslužbencev.