"Vlada je po napornih usklajevanjih z elektrogospodarstvom in drugimi deli gospodarstva v zadnjih tednih sprejela uredbo, s katero bodo opredelili referenčne nabavne cene elektrike za večja podjetja," je na vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Vlada je uredbo sprejela na dopisni seji. V veljavo bo stopila v sredo in bo veljala do vključno 31. decembra 2022. Konec decembra se izteče veljavnost večine pogodb o dobavi za odjemalce, ki jih zajema ta uredba. "Ker so bile cene doslej zelo visoke, je velik del pogodb za leto 2023 treba še skleniti. Tako bodo imeli dobavitelji in odjemalci en mesec časa za sklepanje pogodb za dobavo v letu 2023," pojasnjujejo na vladi.
Cene so vezane na nemško borzo elektrike, ki je dovolj likvidna in je tako cena na njej nižja. Trenutno je cena za leto 2023 na njej okoli 350 evrov za megavatno uro, ko gre za nizko tarifo, in okoli 450 evrov, ko gre za visoko. Način oblikovanja cene za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko je odvisen od izračuna posebne formule, ki je v uredbi natančno opredeljena.
Preberi še
Vlada do konca novembra z ukrepi proti energetski draginji v 2023
Vlada bo dobaviteljem elektrike in plina krila razliko med malo in veleprodajno ceno.
17.11.2022
Golob poziva podjetja: Začnite sklepati pogodbe za dobavo elektrike
Več podrobnosti bo znanih v četrtek, ko bo vlada sprejela nove ukrepe.
16.11.2022
Energetski ministri EU zamrznili pogovore o omejitvi cene plina
Evropski energetski ministri brez konsenza glede omejitve cene plina na borzi TTF.
25.11.2022
Referenčna cena bo veljala za mala, srednja in velika podjetja, ki bodo dobila ponudbo za leto 2023. Nanašala se bo na visoko in nizko tarifo, odvisna pa bo od profila porabe podjetja. Obenem naj bi imela podjetja, ki več energije porabijo po visoki tarifi, tudi večjo povratno moč.
Poleg referenčne cene naj bi nato vlada v četrtek sprejela še shemo za subvencioniranje cen elektrike in plina do 70 odstotkov lanske porabe. "Odločili smo se, da bomo na nek način regulirali nabavne cene naših ponudnikov, da ne bo prišlo do takšnih težav, kot smo jih videli v zadnjem tednu, ko so cene skočile v višine, ki jih gospodarstvo ne more plačati," je na Brdu pri Kranju za Bloomberg Adria TV povedal gospodarski minister Matjaž Han. Po njegovih besedah pa v teh dneh usklajujejo tudi zakon za subvencioniranje elektrike in plina.
GZS: Skrajni čas
"Skrajni čas je za sprejetje interventnega zakona, kar je napovedano za ta teden," je za Bloomberg Adria TV povedala tudi izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za industrijsko politiko Vesna Nahtigal.
Kot pravi, se vlada zdaj drži evropskega okvira. "Žal ne gre za kapico na cene, kot smo si prizadevali. Upamo, da bodo znotraj teh shem upoštevali naša priporočila," dodaja Nahtigal. Ob Kumrovi novici se ji je "odvalil kamen od srca".
Med velike poslovne odjemalce sodijo tisti gospodarski subjekti, ki ne izpolnjujejo pogojev za upravičenost do najvišje dovoljene maloprodajne cene, kot jo določa pred nekaj meseci sprejeta uredba o določitvi cene električne energije.
Državni ukrepi nujni za preživetje gospodarstva
Visoke cene elektrike in plina ob prelomu leta in v času, ko morajo podjetja zakupiti energijo za naprej, predstavljajo veliko negotovost za gospodarstvo.
"Ta interventna shema je nujna, da bodo podjetja preživela, torej na eni strani sofinanciranje energentov, na drugi pa subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo," pravi Nahtigal. Po njenih besedah so namreč ti ukrepi namenjeni zmanjšanju porabe elektrike. "Če želiš zmanjšati porabo elektrike, moraš imeti nekaj ljudi na čakanju. Zato podjetja potrebujejo tudi te ukrepe, da bodo ljudi lahko zadržali," je dejala sogovornica.
Gospodarski minister Han je izrazil kritičnost do Evropske unije (EU), ki ni zagotovila optimalnega delovanja notranjega trga, obenem pa ni hitreje in učinkoviteje regulirala trga energentov, da bi v EU zagotovili bolj predvidljive cene. "Na ravni države pa si prizadevamo slovenskemu gospodarstvu ustvariti čimbolj predvidljive, stabilne in konkurenčne pogoje za delo," dodaja Han. Po njegovih besedah želijo z ukrepi vlade slovenskim podjetjem zagotoviti čimbolj konkurenčne cene glede na njihove konkurente v drugih evropskih državah.