Iranske ladje streljajo v Hormuški ožini, Iranski tankerji preizkušajo blokado

Iranske vojaške ladje so v sredo streljale na dve ladji v Hormuški ožini, medtem ko je Teheran ohranjal nadzor nad tem ključnim energetskim koridorjem, hkrati pa sta dva njegova naftna supertankerja preizkušala ameriško blokado.

Britanska organizacija UK Maritime Trade Operations, ki deluje kot povezava med mornarico in ladjarsko industrijo, je na omrežju X sporočila, da sta bila v ožini pod ognjem tovorna ladja in kontejnerska ladja. Medtem je analitično podjetje Vortexa navedlo, da je Iran premaknil supertankerje v Arabsko morje, območje, kjer ZDA skušajo blokirati iranski ladijski promet.

Pozneje v sredo je iranska državna televizija poročala, da je Islamska revolucionarna garda zasegla dve ladji — MSC Francesca in Epaminondas - v Hormuški ožini ter ju odvlekla na obalo zaradi pregleda.

Upravljavci obeh plovil, kot so navedeni v mednarodni ladijski bazi Equasis, se na prošnje za komentar niso takoj odzvali.

Dogajanje poudarja agresivno držo Teherana ob ameriškem pritisku v času, ko so pogovori med stranema obstali. Hkrati razkriva tudi, kako zahtevno je razrešiti konflikt, ki je po ocenah vodilnih trgovcev s trga odstranil milijardo sodov nafte.

Dva supertankerja

Supertankerja, ki sta se premaknila v Arabsko morje, sta bila identificirana kot Hero II in Hedy. Vortexa je s satelitskimi posnetki zaznala obe zelo veliki ladji za prevoz surove nafte pod iransko zastavo, ki sta območje dosegli 20. aprila. Skupaj lahko prepeljeta do štiri milijone sodov nafte.

Še en iranski tanker tipa VLCC, Diona, naj bi se po vstopu v Arabsko morje iz Hormuške ožine obrnil nazaj, je povedal soustanovitelj spletne strani TankerTrackers.com Samir Madani.

Iran je Hormuško ožino zaprl kmalu po tem, ko je bil konec februarja tarča napadov ZDA in Izraela.

Washington je sprva odgovoril tako, da je spodbujal izvoz iranske nafte kupcem, da bi omejil rast cen. Nato je 13. aprila spremenil pristop in uvedel blokado vsega iranskega ladijskega prometa.

A odhod natovorjenih tankerjev kaže na težave pri uveljavljanju teh ukrepov - ki jih je predsednik ZDA Donald Trump označil za "izjemen uspeh" - ter pri pritiskanju na sicer odporen iranski režim, da bi pristal na popuščanja.

Od začetka ameriške blokade je ameriška mornarica zasegla eno tovorno ladjo, povezano z Iranom, ter izvedla pregled sankcioniranega tankerja v vodah vzhodno od Šrilanke, s čimer je razširila območje nadzora. Obrnila je tudi najmanj 28 plovil. ZDA so že prej sporočile, da bodo razmislile o pregledu in zasegu sankcioniranih ladij kjer koli na svetu - kar pomeni, da supertankerji še niso nujno na varnem.

Kljub temu podatki podjetja Vortexa kažejo, da iranski izvoz ob ameriških grožnjah ni zastal. Najmanj 34 tankerjev in plovil za prevoz plina, povezanih z Iranom, je prečkalo ožino in linijo ameriške blokade. Od teh je bilo od začetka prejšnjega tedna 19 plovil na poti iz Perzijskega zaliva, od tega jih je 17 prevažalo tovor. Ladje so imele čas do poznega 13. aprila, da zapustijo iranska pristanišča.

Izklopljeni oddajniki

Podjetje Vortexa uporablja satelitske posnetke, saj ladje, ki skušajo obiti ameriški nadzor, običajno izklopijo svoje oddajnike. Ladjo Hero II so nazadnje zaznali pred več kot mesecem dni, ko je plula proti severu skozi Malaško ožino, medtem ko je Hedy nazadnje oddajala signal ob obali mesta Khor Fakkan v Združenih arabskih emiratih konec februarja.

Končna destinacija obeh pošiljk nafte ni znana. Večina iranskega izvoza surove nafte sicer konča na Kitajskem, čeprav je Indija v zadnjih tednih prejela dve pošiljki, preden je potekla ameriška izjema.

Ko je vojna vstopila v osmi teden, je Trump v torek za nedoločen čas podaljšal premirje, vendar poudaril, da bo ameriška blokada ostala v veljavi. Približno 800 plovil je še vedno ujetih v Perzijskem zalivu, Mednarodna pomorska organizacija pa je ta teden sporočila, da pripravlja načrt evakuacije, ki pa je odvisen od umiritve razmer.

Ob sodelovanju Prejule Prem, Bena Bartensteina in Alarica Nightingala